statiinuobstati

Sporočilo iz Tovarne Rog: CENTER SODOBNIH UKAN

Ned, 12/06/2016 – 01:40

Uporabnice in uporabniki Tovarne Rog smo bili včeraj med 23:30h in 00:00h izpostavljeni napadu neznane skupine nasilnežev. Šlo je za najmanj trideset zamaskiranih oseb, ki so bile oborožene s kiji, kamenjem in pirotehničnimi sredstvi. Pred Tovarno Rog so poškodovali vsaj šest oseb, od tega eno huje. Ta je bila tudi hospitalizirana. Tolkli so po vratih, grozili s požigom, nas obmetavali s petardami in granitnimi kockami. V Tovarni Rog je bilo ob času napada približno sto petdeset oseb. Po posredovanju policije se je situacija umirila.

Skrbi nas porast ksenofobije, rasizma in nestrpnosti, ki jo v našem prostoru že poznamo in je bila naperjena proti manjšinam in ranljivim skupinam. V tem trenutku pa se z njo soočamo tudi v prostorih, ki podpirajo ustvarjalnost, kulturo in skupno dobrobit. Problematično je to, da se proti mladim dvigajo mladi, tudi mladoletni, ki ne sprejemajo raznolikosti in kulturnega dialoga ter nanj odgovarjajo z grožnjami, nasiljem in ekstremizmom. Na to moramo opozorjati, saj vprašanje presega odnos med Tovarno Rog in MOL-om ter nakazuje na širšo družbeno problematiko, s katero se mora soočati celotna družba.

Preberi izjavo v celoti.

-->
13391678_502371209956298_325314698752128796_o

Obranimo Tovarno Rog

Vsem je znano, da Tovarni Rog grozi rušenje, ki je napovedano 14.6. Danes, 6.6., se je zgodil napad na Rog ob 3.15.  Varnostniki so izvajali nasilje nad ljudmi, ko je prišla policija je nasilje dopustila. Pred glavnim vhodom so barikade.

PROTEST PRED ROGOM NA PETKOVŠKOVEM NABREŽJU (zadnja stran)
Pozivamo vse, ki vam je mar za avtonomne prostore, da se nam pridružite pri obrambi Roga. Vaša prisotnost pripomore kadarkoli imate čas, vse do 14.6.

Dogajanju lahko sledite na https://www.facebook.com/ohranimorog/

SKUPAJ BOMO OBRANILI ROG!!!

-->
13221722_495731193953633_7101928771135794534_n

POZIV K PODPORI AVTONOMNE TOVARNE ROG IN OBRAMBI PRED RUŠENJEM

Mestna občina Ljubljana se podaja v izvedbeno fazo projekta prenove tovarne Rog v “Center Rog”. Konec meseca maja oz. v začetku junija MOL namerava začeti s prvo fazo rušenja 4 objektov in nato postopoma nadaljevati z odstranitvijo vseh prizidkov glavne tovarniške stavbe. V prvi fazi je ogrožen umetniški atelje Samorog, vendar ko je enkrat vzpostavljeno gradbišče, lahko MOL enostavno nadaljuje z rušenjem skate parka, koncertne dvorane, Galerije Kljub Vsemu, Živko Skvotca, Cirkusarne, Modrega kota, Kooperative in Socialnega centra. MOL nima denarja za prenovo kompleksa in se podaja v rušitev zgolj zato, da uveljavi gradbeno dovoljenje, ki jim zapade 14.6.2016.

PREDSTAVITEV AVTONOMNE TOVARNE ROG

Tovarna Rog je industrijski kompleks na vzhodnem robu historičnega jedra Ljubljane, ki je po zaustavitvi proizvodnje koles leta 1991 več let zapostavljeno propadal in sameval. Leta 2006 so poslopje zasedle angažirane študentke in študenti, umetnice in umetniki in aktivistke in aktivisti, kot odgovor na tranzicijsko razlaščanje in plenjenje skupnega družbenega bogastva (privatizacija in de-industrializacija) in  izginjanje javnih ter družbenih prostorov (individualizacija in atomizacija družbe). Legitimnost za svoje delovanje črpajo iz potrebe po prostorih za samoniklo umetniško, kulturno in politično dejavnost (avtonomija, neformalnost, alternativna kultura, horizontalno politično organiziranje).

Preberi članek v celoti.

-->
presidiokurdirai1

Ustavimo poboj Kurdov! 1. maj ob 9h, Sv. Jakob, Trst

Podprimo revolucijo v Rojavi in demokratični konfederalizem!

Že mnogo let se Kurdi iz Sirije z njihovimi oboroženimi skupinami YPG in YPJ (slednja je sestavljena izključno iz žensk) borijo proti Islamski državi. Po osvoboditvi mesta Kobane nadaljujejo, kljub velikim težavam, z osvobajanjem vedno večjih predelov ozemlja imenovanega Rojava, ki se nahaja na severu Sirije in blizu meje s Turčijo. Prebivalci Rojave so začeli z uvajanjem sistema demokratičnega konfederalizma. Gre za napredno obliko direktne demokracije, ki sloni na federalističnem modelu. Je istočasno laična, ekološko in feministično usmerjena ter strpna do vseh prebivalcev in njihovih tradicij. Po zgledu Rojave so mnoga mesta in vasi v turškem Kurdistanu (Bakur) proglasili samoupravo. To so storili s podporo PKK – Delavske Stranke Kurdistana, ki že leta zavrača koncept “država-narod” v prid demokratičnega konfederalizma.

Preberi poziv v celoti.

Coordinamento Libertario Regionale / Deželno Libertarno Koordiniranje – www.info-action.net

-->
dopisnik

DOPISNIK IZ PEKLA NA BEVANDI – intervju z Erikom Valenčičem

April je tu, mi pa objavljamo še drugi članek iz prve številke časopisa skupnosti Inde Počasnik. 4. decembra 2015 smo v UP Inde gostili Erika Valenčiča, raziskovalnega novinarja, družbeno-kritičnega misleca in aktivista. Ogledali smo si njegov zadnji film Fronte Kurdistana, v katerem razkriva zgodovinska in aktualna ozadja vloge in bojev Kurdov in Kurdinj na vojnem območju Bližnjega Vzhoda. Projekciji filma je sledil pogovor z avtorjem, ob dogodku pa je reporter Frontline z Erikom posnel tudi izčrpen in iskriv intervju, ki si ga lahko preberete spodaj. Nekaj izvodov edine prave, analogne, old-school verzije Počasnika, ki je sicer že skoraj pošel, je še mogoče dobiti v prostorih UP Inde.

Beri, misli in deli! In pridi!


S front Kurdistana je v INDE prišla persona non grata številka ena na RTV, aktivist, reporter in avtor pronicljivih zapisov in šokantnih posnetkov z nevarnih potovanj po svetovnih kriznih žariščih. Pogledali smo njegov film Fronte Kurdistana in imeli obsežen pogovor o situaciji, v kateri se je znašlo 21. stoletje. Erik Valenčič iz Sežane je oseba, ki je po prepoznavnosti v domačem medijskem prostoru postal domač sinonim za aktivizem svetovnega kova. Bivši dopisnik s terena za RTV je pravkar iz pečice povlekel knjigo Sence ne gorijo, ki je vzhajala zadnje desetletje.

Preberi intervju v celoti.

-->
Inde

PONOVNA UPORABA OPUŠČENIH INDUSTRIJSKIH OBJEKTOV

Kot obljubljeno, danes objavljamo prvi članek iz prve številke Počasnika. Beri, misli in deli!

INDUSTRIJSKA ARHEOLOGIJA

Grajeni objekti velikokrat preživijo čas svoje prvotne namembnosti. Poleg občih historičnih objektov (gradov, palač, …) to velja tudi za industrijske stavbe. Opuščeni mlini, rudniki, tovarne, hale in skladišča so v večini primerov obsojeni na propad, v nekaterih primerih pa se jih ohrani, prenovi in oživi z umestitvijo novih vsebin.

V Veliki Britaniji se je po 2. svetovni vojni pričelo gibanje za zaščito industrijskih objektov, saj jih je bilo med vojno veliko porušenih. Leta 1955 je britanski zgodovinar Michael Rix skoval izraz »industrijska arheologija« in začetki revitalizacije te arhitekture segajo v to obdobje. Danes Unescov seznam vsebuje veliko število stavb, ki sodijo med industrijsko dediščino, kar dokazuje sporazum o pomembnosti teh zgodovinskih zapuščin, ki pričajo o času velikih družbenih in tehnoloških sprememb. Kljub temu pa jih le malo kvalificirajo kot spomenik nacionalnega pomena.

Preberi članek v celoti.

 

Inde vhod

-->
DSC_9455

Počasnik, časopis skupnosti U.P. Inde

4.februarja 2016 smo na prvi dan Indeletnice predstavili novo stvaritev – prvo številko časopisa skupnosti Inde z imenom Počasnik. Nastal je počasi, a vztrajno. Kot vse indekreacije. Odločili smo se, da bo njegova izdaja izključno analogna, old-school papirnata, ker smo avtonomni in ker nas še vedno vznemirja šelestenje papirja pod prsti. Kljub temu bomo po mesecu dni od izdaje na spletni strani za dražilnik objavili dva izbrana članka, saj so njihove vsebine pomembnejše od naših kapric.

Prvega boste lahko prebrali že jutri. Objava sledi, avtor je znan. Počasnik ste lahko in boste lahko tudi v bodoče našli na različnih mestih na obali – v knjižnicah, na fakultetah, srednjih šolah, zdravstvenih domovih, na Pini, po sorodnih placih v drugih krajih ipd. In seveda v prostorih Ustvarjalne Platforme Inde. Je brezplačen, a splača se ga odpret. Vabljeni pisci, ki bi v bodoče želeli sodelovati pri nastajanju tega medija, druga številka se pripravlja predvidoma za mesec maj. Berite!

-->
INgenium-et-DEmentia-upam-da-zadnja

INDELETNICA

Indeletnica? Tako je! 5. februarja 2015 smo na našo prisotnost opozorili s 4-dnevnim otvoritvenim maratonom. Bilo je še vse prašno, na pol prazno, hladno in temno. IN DEjansko je leto, ki se je obrnilo naokrog, prineslo ogromno. V zaskvotanih prostorih, ki smo jih soustvarjali in opremljali ter nato uporabljali, smo ustvarili tudi nove odnose. Kolegialne, prijateljske, ljubezenske. Zato lahko otvoritveni maraton podaljšamo in premagamo z obletničnim 5-dnevnim!

4.februarja 2016 se bomo skupaj začeli spominjati, kaj točno smo postorili v letu koze. (Vsekakor smo prepogosto motili Zagraščansko kozo, ko smo hodili k njej po vodo.) Trudili smo se, da bi to bili dnevi, napolnjeni z vsebinami, ki jih sicer pogrešamo, kaj pa drugega. Upajmo, da bo tudi opica prinesla veliko novega in še boljšega. Požegnaj jo z nami in pridi ta teden na obisk!

Četrtek, 4.2. ob 18h
Predstavitev občasnika Počasnik
Otvoritev razstave UPI – zgubljeni čas
Animateka

Petek, 5.2. ob 18h
Predstavitev zbornika ČKZ o rasizmu “Razrezani svet”
Sk8 dokument – Obalna sk8/bmx scena
Zana (DJ set)
N’Toko (DJ set)
Čunfa (DJ set)

Sobotek, 6.2. ob 21h
Skate muvi
Bmx muvi
Grime
Svinjske tačke
FPZ ZBorke

Nedeljek, 7.2. ob 18h
»Posvetovalna« skupščina
Večerja
Campo Krizi

Ponedeljek, 8.2. ob 18h
Družabni večer
Kratki filmi Karpa Godine (v sodelovanju z društvom Kraken)

Podrobnejši opis, najdete na:
http://www.indeplatforma.org/event/indeletnica/

INgenium-et-DEmentia-upam-da-zadnja

 

-->

VLOM v INDE

Ko smo v nedeljo, 31. 1. 2016 ob 18. uri prišli v Inde na organizacijski sestanek za obletnico, smo kmalu lahko ugotovili, da vse ni tako kot bi moralo biti, da nam je v popoldanskem času nekdo vlomil v prostor. Okno na stranišču je bilo podrto in razbito, v ostalih prostorih so bile odprte vse omare in videlo se je, da nekdo na hitro nekaj iskal in za sabo ni brisal sledi. Prostore UP Inde je nasilno obiskal nekdo, domnevamo da vsaj dva, prekleto nezaželena gosta.

Kaj vemo o tem dogodku:

Prejšnji dan (v soboto) smo v Inde po večernem druženju ob 3h ponoči zaklenili vsa vrata in odšli domov. V nedeljo zgodaj popoldan smo se odpravili v Trst na protest proti škedenjski železarni, za kar smo potrebovali plinske maske, ki so bile spravljene v prostorih Inde. Šli smo ponje in ob 14.30 je bil prostor brez posebnosti. Ko smo se vrnili iz Trsta, smo naleteli na posledice vloma. Po pregledu smo ugotovili, da je bil ukraden video projektor, ki smo ga imeli na izposojo od Pine. Poleg projektorja so vlomilci odnesli še nekaj pijače. Vlom se je izvršil v času med 14.30 in 18. uro. Ker je straniščno okno premajhno, da bi tisti, ki leze skozenj, lahko ob tem še nekaj prenašal, domnevamo, da sta bila vlomilca vsaj dva. Tudi pijače ne bi mogel samo eden odnesti skozi okno.

Ogorčeni smo, jezni in žalostni. Ukradeni projektor je služil torkovim filmskim večerom in vsem ostalim video projekcijam v UP Inde. Kljub temu pa bomo jutrišnji torkov filmski večer izpeljali kot ponavadi. Kljub temu obsojanja vrednemu dogodku obljubljamo, da to ne bo zmotilo priprav na prvo obletnico in ne bo ustavilo našega ustvarjalnega duha za več kot nekaj minut. Kljub takim nizkim udarcem, ostajamo tukaj in vztrajamo naprej!

Pozivamo kogarkoli, ki bi karkoli vedel o dogodku, ali kaj slišal o ukradenem video projektorju, da nam piše na mail inde.platforma@riseup.net.

vlom fotka

 

-->
gibanje omejeno

GIBANJE OMEJENO: KRIMINALIZACIJA GIBANJA

V sklopu dogodkov Gibanje omejeno smo v sredo, 9. decembra, v prostorih Ustvarjalne platforme INDE razpravljali o gibanju kot človekovi pravici. Za začetek je mlada raziskovalka in doktorska študentka, ki se ukvarja z nacionalizmom in interpretacijo človekovih pravic, Barbara Gornik, poslušalcem predstavila, kako se interpretacija človekovih pravic, ki so v osnovi univerzalne, lahko razlikuje glede na lokalne vrednote. Na tej točki je izpostavila francosko revolucijo kot začetek vzpostavitve koncepta človekovih pravic in poudarila, da so bile priznane le višjemu srednjemu sloju, ob čemer je bilo “preprosto” prebivalstvo zapostavljeno.

Iz teorije smo hitro prešli na prakso, ki je ključnega pomena za razumevanje kriminalizacije gibanja (kot pravice do premikanja). Besedo so prevzeli člani Protirasistične fronte brez meja, združenja različnih kolektivov in posameznikov, ki je nastala kot direkten odgovor na situacijo z begunci. Fronta, ki je v Sloveniji zaživela z namenom organizacije protesta, ki je bil 9. septembra v Ljubljani, in deluje v smeri osveščanja in političnega pritiska, se je s prihodom beguncev na slovenske meje angažirala tudi za pomoč in delo na meji. Na terenu so bili prisotni še pred humanitarnimi organizacijami, pa tudi način dela je bil drugačen. Poleg hrane in oblek so namreč delili tudi informacije, velik poudarek je bil predvsem na osebnem stiku z ljudmi, ki so prihajali po balkanski poti. To delovanje je bilo »samoorganiziranim prostovoljcem« onemogočeno, ko se je vzpostavil discipliniran koridor, ki gibanja sicer ne preprečuje povsem, ga pa omejuje. Z vzpostavitvijo tega sistema se je začelo tudi ločevanje ljudi na ekonomske migrante in begunce, torej prvo- in drugorazredne pribežnike, kar je pripeljalo do sporov med njimi.

To je odprlo debato o načinih ločevanja, ki se jih poslužujejo na slovenskih mejah – ločevanje na podlagi državljanstva in “barve” polti. Na tej točki se je debati priključil še tretji gost, Tomaž Gregorc, ki dela za nevladno organizacijo, ki je v Italiji vzpostavila temelje t.i. razpršene nastanitve. Organizacija prosilcem za azil pomaga tako, da institucije prisili v zagotavljanje zapisanih pravic in izvaja pritisk nad politiko, da uzakoni pravice, ki še niso zapisane v italijanski zakonodaji. Tomaž se je pred nekaj ukvarjal z ljudmi, ki jim je bil odobren status, a so jih pristojne institucije nato prepustile samim sebi. Izpostavil je primer desetih Sudancev in Somalcev, ki so jih po logiki ‘razporeditve bremena’ v sklopu študije Eurema preselili z Malte v Maribor. Šlo je za ljudi, ki so na Malti že imeli urejen status in življenje, na selitev pa so pristali zato, ker naj bi lahko tukaj zaprosili za državljanstvo. Ob prihodu so bili nameščeni v integracijsko hišo in prepuščeni samim sebi. Kljub temu, da je šlo v teoriji za dobro načrtovan projekt, ki je imel zagotovljena sredstva, je bil v praksi slabo izpeljan. Le predstavljamo si lahko, kako bo delovalo integriranje prihajajočih beguncev, ko si jih bodo članice EU začele “razdeljevati” po kvotah.

Razprava je opozorila na številne probleme in predstavila različne poglede in rešitve. Spomnili smo se prve mednarodne begunske krize (po koncu prve svetovne vojne), ko so 80.000 Rusom podelili potne liste, ki so veljali v 50 različnih državah. Predpostavljali so, da jih bo svoboda gibanja pripeljala v okolje, kjer bodo sprejeti in zmožni prispevati skupnosti. Prisotni smo se poenotili, da beguncev in ekonomskih migrantov ne smemo dojemati kot žrtve, temveč kot ljudi, ki bodo prispevali k skupnosti. Nekateri jih vidijo kot nujen člen pri vzdrževanju evropske ekonomije, ki je ogrožena zaradi nizkega prirastka, drugi kot inovativne ljudi, ki bodo imeli možnosti razvijati svoj potencial, odpirati podjetja in nova delovna mesta, tretji pa v njih že vidijo pogumne soborce v sindikalnih bojih za delavske in druge pravice.

-->