V sklopu dogodkov Gibanje omejeno smo v sredo, 9. decembra, v prostorih Ustvarjalne platforme INDE razpravljali o gibanju kot človekovi pravici. Za začetek je mlada raziskovalka in doktorska študentka, ki se ukvarja z nacionalizmom in interpretacijo človekovih pravic, Barbara Gornik, poslušalcem predstavila, kako se interpretacija človekovih pravic, ki so v osnovi univerzalne, lahko razlikuje glede na lokalne vrednote. Na tej točki je izpostavila francosko revolucijo kot začetek vzpostavitve koncepta človekovih pravic in poudarila, da so bile priznane le višjemu srednjemu sloju, ob čemer je bilo “preprosto” prebivalstvo zapostavljeno.
Iz teorije smo hitro prešli na prakso, ki je ključnega pomena za razumevanje kriminalizacije gibanja (kot pravice do premikanja). Besedo so prevzeli člani Protirasistične fronte brez meja, združenja različnih kolektivov in posameznikov, ki je nastala kot direkten odgovor na situacijo z begunci. Fronta, ki je v Sloveniji zaživela z namenom organizacije protesta, ki je bil 9. septembra v Ljubljani, in deluje v smeri osveščanja in političnega pritiska, se je s prihodom beguncev na slovenske meje angažirala tudi za pomoč in delo na meji. Na terenu so bili prisotni še pred humanitarnimi organizacijami, pa tudi način dela je bil drugačen. Poleg hrane in oblek so namreč delili tudi informacije, velik poudarek je bil predvsem na osebnem stiku z ljudmi, ki so prihajali po balkanski poti. To delovanje je bilo »samoorganiziranim prostovoljcem« onemogočeno, ko se je vzpostavil discipliniran koridor, ki gibanja sicer ne preprečuje povsem, ga pa omejuje. Z vzpostavitvijo tega sistema se je začelo tudi ločevanje ljudi na ekonomske migrante in begunce, torej prvo- in drugorazredne pribežnike, kar je pripeljalo do sporov med njimi.
To je odprlo debato o načinih ločevanja, ki se jih poslužujejo na slovenskih mejah – ločevanje na podlagi državljanstva in “barve” polti. Na tej točki se je debati priključil še tretji gost, Tomaž Gregorc, ki dela za nevladno organizacijo, ki je v Italiji vzpostavila temelje t.i. razpršene nastanitve. Organizacija prosilcem za azil pomaga tako, da institucije prisili v zagotavljanje zapisanih pravic in izvaja pritisk nad politiko, da uzakoni pravice, ki še niso zapisane v italijanski zakonodaji. Tomaž se je pred nekaj ukvarjal z ljudmi, ki jim je bil odobren status, a so jih pristojne institucije nato prepustile samim sebi. Izpostavil je primer desetih Sudancev in Somalcev, ki so jih po logiki ‘razporeditve bremena’ v sklopu študije Eurema preselili z Malte v Maribor. Šlo je za ljudi, ki so na Malti že imeli urejen status in življenje, na selitev pa so pristali zato, ker naj bi lahko tukaj zaprosili za državljanstvo. Ob prihodu so bili nameščeni v integracijsko hišo in prepuščeni samim sebi. Kljub temu, da je šlo v teoriji za dobro načrtovan projekt, ki je imel zagotovljena sredstva, je bil v praksi slabo izpeljan. Le predstavljamo si lahko, kako bo delovalo integriranje prihajajočih beguncev, ko si jih bodo članice EU začele “razdeljevati” po kvotah.
Razprava je opozorila na številne probleme in predstavila različne poglede in rešitve. Spomnili smo se prve mednarodne begunske krize (po koncu prve svetovne vojne), ko so 80.000 Rusom podelili potne liste, ki so veljali v 50 različnih državah. Predpostavljali so, da jih bo svoboda gibanja pripeljala v okolje, kjer bodo sprejeti in zmožni prispevati skupnosti. Prisotni smo se poenotili, da beguncev in ekonomskih migrantov ne smemo dojemati kot žrtve, temveč kot ljudi, ki bodo prispevali k skupnosti. Nekateri jih vidijo kot nujen člen pri vzdrževanju evropske ekonomije, ki je ogrožena zaradi nizkega prirastka, drugi kot inovativne ljudi, ki bodo imeli možnosti razvijati svoj potencial, odpirati podjetja in nova delovna mesta, tretji pa v njih že vidijo pogumne soborce v sindikalnih bojih za delavske in druge pravice.
Druga Kafeterija Anarhija nam je pripeljala obisk iz Rijeke. Tema pogovora je bila kriminalizacija protestov in aktivizma nasploh. Eugen in Zorana, ki sta prišla k nam na kavo, imata s tem obilo izkušenj. Marca leta 2013 sta sodelovala pri organizaciji in izpeljavi protesta proti privatizaciji javnih dobrin in krčenju socialnih pravic. Ob koncu protesta, ko se je Eugen s prijatelji odpravljal na pijačo, sta ga v neki mali temačni ulici dohitela policista v civilu in ga brez kakršnegakoli razloga enostavno zbila na tla ter ga na silo odpeljala na policijsko postajo. Poleg Eugena je bila aretirana tudi Zorana, ki je protestirala proti policijski represiji nad svojim prijateljem tako, da ga je skušala zaščititi s svojim telesom. Temu je sledilo šesturno psihično maltretiranje na postaji, v maniri starih policijskih učbenikov – s poskusi manipuliranja, da bi izsilili nekakšno priznanje za dejanja, ki niso obstajala. Ker naj bi si eden od policistov, ki sta nasilno aretirala Eugena, ob tem zlomil prst, je bil Eugen obtožen kaznivega dejanja povzročitve hujših telesnih poškodb in napada na uradno osebo, zaradi česa mu grozi 8 mesecev zapora. Zorani zaradi oviranja policijskega postopka grozijo z 2 leti pogojne zaporne kazni.
To so suhoparna dejstva iz sodnega postopka, ki se je za oba aktivista začel letos in na katerem počasi na dan prihajajo zanimive stvari – priče tožilstva pripovedujejo kontradiktorne zgodbe, nekatere ne želijo več pričati, uradnih posnetkov dogodka nikjer ni moč dobiti, skratka kup stvar, ki jasno vedno bolj dokazujejo skonstruiranost celotnega represivnega postopka proti Eugenu in Zorani.
Ob kafetu pa smo lahko v petek izvedeli tudi za širši kontekst te zgodbe, o katerem na sodišču najbrž nikoli ne bo govora, je pa ključen za razumevanje vzrokov za policijski napad na Zorano in Eugena. Da gre v resnici za kriminalizacijo protestov, je bilo aktivistom jasno že od samega začetka. Zorana in Eugen sta bila leta 2013 del skupine, ki je že nekaj let opozarjala na neoliberalne posege hrvaške države in se z organizacijo različnih dogodkov, akcij in protestov aktivno vključevala v politično življenje na Rijeki. Dokler pa je šlo za študente, ki so protestirali proti državni politiki, ki jo je takrat še vodila HDZ, medtem ko je bil na Rijeki na oblasti opozicija, so aktivisti brez težav lahko organizirali proteste in opozarjali na krčenje pravic ter nasprotovali prodaji družbenega premoženja. Ko pa se je politični parket premešal, so mladi aktivisti naenkrat postali trn v peti tudi lokalni oblasti. In takrat se je začela kriminalizacija protestov. Napada na Zorano in Eugena tako ni mogoče razumeti drugače kot poskus utišanja kritik in upora.
Napadu so sledili formalni in neformalni pritiski, od različnih provokacij, nadzora, osebnega nadlegovanja do pritiskov na priče preko sodnih blokad računov ipd., vse z namenom, da bi obtoženim zlomili voljo in jim vcepili občutek strahu in nemoči. Ves ta stres pa ni dosegel svojega namena, saj se je na koncu skanaliziral v še večji bes proti socialni nepravičnosti. Aktivista sta povedala, da so se odnosi med sodelavci zaradi te izkušnje še okrepili, predvsem pa so dobili potrditev, da to, kar počnejo, še kako ima smisel, saj očitno močno moti vladajoče strukture pri njihovih nonšalantnih anti-socialnih manevrih, obenem pa med ljudmi ohranja občutek, da niso brez moči.
Obravnava v sodnem procesu se bo nadaljevala v naslednjem letu. Zorani in Eugenu lahko po svojih močeh pomagate s širjenjem informacij, organiziranjem akcij podpore, vršenjem različnih pritiskov na lokalne oblasti in policijo na Rijeki, v znak podpore in solidarnosti pa boste dobrodošli tudi na javnih sodnih obravnavah. Novice o razpletu sojenja bodo objavljene tudi na spletni strani http://alternativa-obstaja.blogspot.si/ .
V čast nam je bilo biti prva etapa jubilejnega petnajstega klubskega maratona. Prav zaradi jubilejne številke smo povabili vse maratonce na dvodnevni dogodek. Tako smo lahko videli celotno ekipo. Prvi dan so nastopili Nevemnevem, HaikuGarden in HAY. Drugi dan pa Muzikačaka, Persons from Polrock in Meduzalem. Zahvaljujemo se vsem ki so prišli podpret dogodek in z odličnim vzdušjem dali dobro popotnico vsem maratoncem.
Sk8 contest & benefit koncert
V soboto, 26.9.2015 so obalni skejterji s pomočjo indejancev (UPInde kolektiva) organizirali PRVI skate contest v novem “INDE” skateparku v Kopru.
Tekmovanje je potekalo v dveh skupinah: “junior” (do 16let) in kategorija “open”.
Tekmovalci so imeli na razpolago dva runa po 1min30sec + čas za last trick.
Padlo je ogromno kvalitetnih trikov. Ocenjeval se je najboljši run. Najbolj “on fire” je bil Matjaž Bedenik, ki je odpeljal dva masivna in totalno različna runa. (BS flip čez piramido, 5-0 to tailslide na quarterju), poleg tega pa je pobral še nagrado za best trick, ki je bil feeble na vrhu walla. Martin Lazar je v prvem runu odpeljal ogromno trikov (od overcrooka do bs lipslida na boxu in huge 50-50 na novem ledgu) in osvojil 2. mesto, za njim pa se je na tretjo mesto uvrstil še Milan Stupar.
Med mladimi je “slavil” Jernej Mahnik, na žalost edini “junior rider”.
Dogodek se je nadaljeval z roštiljado in koncertom. Nastopali so obalni Korte sexperience (punk/ska) in Recession (slave rock) ter Trboveljski hardkoraši Kreshesh Nepitash.
Na žalost smo imeli težave z agregati, med tem ko so Kreshesh Nepitash igrali in smo morali koncert prekiniti. Celodnevni event je kljub težavam bil precej uspešen in obiskan.
Zahvaljujemo se sponzorjem, ki so nam pomagali z nagradami, zbrali pa smo še okrog 200€ prostovoljnih prispevkov, ki bodo šli za sanacijo in nadgradnjo parka.
Avdicija
Redakcijska skupina se je okrepila. Na avdiciji smo pridobili tri prevajalce, tri lektorje, štiri pisce in eno oblikovalko. To se sliši veliko, a našteti talenti so združeni v 6 osebah. Redakcija se krepi tudi mimo avdicije in to nas zelo veseli. Rezultat okrepitve je tudi današnji “Preteklik”, hvala vsem! Čeprav je Avdicijo pripravila redakcijska skupina, smo pozabili fotoreportirati.
Dan Dwoba. Dwoba dan.
Tretji oktober dvatisočpetnajst. Dan D.
V petek pred dnevom D je skupina obalnih bajkerjev odšla na pivo v Koper. Med srebanjem hmeljevega napitka nas je presenetil dež. To ne bi bil nikakršen problem, če ne bi naslednji dan bil na sporedu dogodek, ki smo ga vsi nestrpno pričakovali – Dwoba bmx session. In da bi dogodek dejansko bil dwoba, je predpogoj bilo lepo vreme. Tako nas je vse nekoliko zaskrbelo, da bi bili prisiljeni v odpoved celotne zadevščine, ampak kmalu zatem smo spili še eno pivo in se odločili, da se bo morebitna zelena luč za izpeljavo dogodka prižgala naslednje jutro.
Zbudim se. Vreme dwoba. Pogled iz Montinjana proti nebu je še kar spodbuden, za Marezigami se sicer vidi nekaj oblakov, ki s svojo črnino sporočajo, da jih tišči lulat. Na socialnem omrežju zvem, da modro nebo nad mano ni zgolj montinjanska fatamorgana, saj tudi ljudje v centru Kopra nad seboj vidijo jasnino oz. delno oblačnost. Prijatelj me zapelje do tovarne Inde, kjer leži bivši postojnski, sedaj pa koprski skatepark. Tam se še nekajkrat izmenjata sonce in dež, a zgodaj popoldne je jasno, da se bo dogodek izpeljal. Ostalo je zgodovina.
Ampak tovrstne zgodovine se ne zapisuje v šolske učbenike, zato naj vam jo razkrijem v naslednjih vrsticah. Že kmalu po uradnem začetku dogodka ob 15.00, so se začeli pojavljati prvi tekmovalci. Najprej Trieštini, za njimi Horicjani, zatem pa še vsi ostali. Prijavljenih je bilo 13 tekmovalcev, lokalci pa smo bili v manjšini. Furanje je bilo spektakularno, konstantno, predvsem pa zelo zabavno. Le nekaj korakov od skateparka so se lahko tako tekmovalci kot gledalci okrepili z dobrotami iz žara in improviziranega hladilnika. Po vsem vpitju, vzdihih, krikih zadovoljstva, ki so bolj spominjali na nekakšen erotičen film, kot na bmx tekmovanje, je bila na vrsti podelitev nagrad za najboljše. Podelili smo jih kar 8, saj je bila podpora naših mecenov zares vrhunska. Koprčan Voranc Kumar je s svojimi vratolomnimi prvinami pobral kar dve, in sicer za najboljši trik na quarterju (nametal je ogromno število dih jemajočih trikov, medtem pa letel tako visoko, da mu je na neki točki bojda priletel košček meteorja v oko) ter za najboljšega tekmovalca dneva. Za najboljši trik na piramidi si je nagrado prislužil Tržačan Max Bruchi, ki je s kombinacijo 180 to half-cab to manual 180 požel nemalo aplavzov, medtem ko je za najboljši trik na grindboxu bil nagrajen Borja Bovcon iz Nove Gorice, ki se je preko celotne dolžine objekta peljal po sprednji gumi, za nameček pa zatem še zavrtel krmilo (nose manual to barspin). Nagrada za najboljši trik na railu je romala v Slovenske Konjice, prejel pa jo je Žan Juhart, ki je s četverico pegov po ubogi kovinski cevi udrihal na tisoč in en način. Nagrado za najboljši trik na našem preljubem EXTRA! EXTRA! sub boxu si je s kombinacijo feeble to smith priboril lokalec Jaka Miklavčič. Ostali dve nagradi sta bili nekoliko bolj posebni, šaljivi, morda tudi nekoliko žgečkljivi. Nagrado za največja jajca je prejel Eric Matcovich iz Trsta, za katerega se širijo govorice, da mora zaradi specifične anatomije nositi zelo široko spodnje perilo. Nagrado za najstarejšega tekmovalca pa je prejel Dalibor Cvijić, saj vsi vemo, da je že s poldrugo nogo v grobu.
Še enajstič hvala vsem, ki so pomagali pri izpeljavi tega epskega dogodka, kolektivu Up Inde, ki nas podpira in dovoli, da imamo tisto železje in les na njihovem dvorišču, vsem tekmovalcem in gledalcem, ki so se 3. oktobra pojavili v Ulici 15. maja in našim velecenjenim sponzorjem, ki so bili:
– Evolution bmx shop
– Dok7 skate shop
– Kult Eyewear
– Targetbag
– Trgovina in servis koles Real
– Picture organic clothing
– Positive recreation
– Trgovina koles Koloset
Refugees welcome
Pa smo spet pokazali, da je žur lahko nadvse koristen, če je le s pravim razlogom.
Zahvaljujoč predvsem našim izvajalcem, ki so podarili svoj čas in trud za benefit koncert ter seveda vsem vam, ki ste se odzvali in prispevali, se je zbralo kar 324€ za pomoč beguncem.
Poleg denarja se je v enem mesecu delovanja zbirnega centra nabralo tudi precej kombijev materialne pomoči, ki je bila dostavljena na številne krizne lokacije, od Trsta do Srbije.
Apokalipsa Ali: Prispeli smo z zamudo, ampak ne tolikšno da bi zamudili Alija na hip hop in drumnbass ritmih. Nedvomno eden izmed najbolj vročih mc-jev trenutno v deželici izpod Alp. Močan in udaren vokal v kombinaciji s hiphop gangsta ritmi. Izpostavili bi njegovo repanje na drumnbass podlagah…hočemo še…
Kalifat Dub: Ob nestrpnem pričakovanju novega projekta nam dobro znanega Harisa Piltona, tokrat v projektu KalifatDub z mc-jem, Chakko, smo se že malo ustrašili, saj je Haris ob nastopu na oder padel kot je dolg in širok…. Na našo srečo si je hitro opomogel. KalifatDub so zagnali njihovo bass kolesje in nas popeljali po balkanu in arabskem svetu s pogledom na naš preljubi otok Jamajko. Mešanica žanrov na dub-reggae podlagah nas je prijetno in zmeraj intenzivneje zasanjala v Kalifat Dub…. Odličen projekt dveh veteranov na balkanski sceni! Rakija za sve!!
Jahklin selekta (Jamcoast): Ob že kar pozni uri je prišel na sceno naš Jahklin selekta s flašo vode v rokah, kar je obljubljalo drumnbas-jungle spektakel. Začel je s par reggae komadi na vinilkah in kar hmalu prepklopil na old school jungle. Sledilo je nekaj novejših jungle komadov, preden je preklopil na drumnbass… Končal pa je z izvrstno reggae/dubwise selekcijo. Jungle is a MUST!
Posebej bi pohvalili INDE EKIPO, za ves trud, ki ga vlagajo in za prirejanje takih eventov z različnimi glasbenimi žanri, ki jih ni moč čuti daleč naokoli!! +++++++
p.s. edini minus… je bilo preveč rezko in uhoboleče ozvočenje…. več basa, manj visokih in srednjih tonov… (M.M.)
Aerial Ruin
V nedeljo nas je obiskal kantavtor, ki se imenuje Aerial Ruin. Brez elektrike in ob mistični svetlobi sveč je Aerial Ruin ustvaril magično vzdušje in nas popeljal v odaljene sončne pokrajine. Pravkar je na turneji, ki potuje po centralni Evropi, prišel pa je iz tromesečne turneje po ZDA. Trenutno predstavlja svojo ploščo Ashes of your cares.
Dobili smo se na sejtanik večerji s celo paleto ledenih čajev in družabnih iger, na kateri smo zbirali prispevke za dokončno obnovostrehe. Dež nas je pregnal v notranje prostore, kjer smo se vseeno imeli fino. Hvala vsem, ki ste prišli in nam s prispevki pomagali priti korak bližje zadanim strEšnim ciljem!
Menendes brothers so z udarnimi ritmi in kratkimi a jedrnatimi besedili otvorili živahen koncert, ki smo ga naredili mimo grede, “uz put”. Nuit Noire, oziroma francoski “one fairy band”, pa je večer nadaljeval svojevrstno in izjemno. Več bodo povedale fotografije.
Navdih za Inkontrado Semedela smo dobili, ko nam je na uho prišla ideja krajevne skupnosti o vzpostavitvi parka na območju bivše pumpe pri mandraču. Prvoten namen Inkontrade je spodbujanje k druženju, sodelovanju, spoznavanju sokrajanov, izmenjavi mnenj in morda celo izboljšanju sobivanja v lokalni skupnosti. Zato smo zavihali rokave in se lotili dela. S skupnimi močmi smo počistili zapuščeno območje. Dela ni bilo malo, med drugim pa smo v kupih odpadlih iglic na žalost našli tudi eno čisto pravo. Naslednji dan smo prinesli rekvizite, spekli palačinke, postavili razstavo in se družili ob glasbi. Igrali smo frnikule, skakali na gumi-tvist, vrteli hula-hoop. Večinoma smo bili deležni začudenih pogledov mimoidočih, z veseljem smo pa pozdravili in pokramljali z vsakim, ki se nam je pridružil. Z izidom projekta smo zadovoljni. V kasnejših dneh smo celo opazili par, ki je na očiščenem placu igral badminton. Še naprej si želimo oživljati zapuščene javne prostore ter osvetliti dejstvo, da so še vedno lahko družbeno koristni. Se vidimo na naslednji Inkontradi!
Zadnja avgustovska sobota je bila prvič obarvana samo s poezijo, kajti v naših prostorih so potekale tretje Obalne rime. Nastopili so Ana Podgajski, Tim Mavrič, Lucija Beguš in Sara Fabjan, dogodek je seveda znova vodil Patrik Holz. Vsak avtor je v stilu Mladih rim v nekaj minutah predstavil sebe in svoje literarno ustvarjanje, poslušalci pa smo tekstom lahko sledili s predvajanjem preko projektorja.
Na naslednjih Obalnih rimah lahko svoja dela predstaviš tudi ti! (Prijavi se na [email protected])
Prvi vikend v septembru se je v INDEju vstavila karavana umetnikov iz različnih koncev sveta, da bi se družila ob ustvarjanju hrupa. Multiversal je kolektiv, ki povezuje vse te umetnike in organizira večkrat letno srečanja po Evropi. Njihova baza je v Berlinu. Tokratni sklop dogodkov, ki nosi naslov MultiDOM, se dogaja po Sloveniji, Danski, Italiji, Avstriji, Franciji in Grčiji. Slovenski del se je poimenoval MultiSLOW. Prvi trije dnevi so bili v Ljubljani na Radiu Študent in v skvotu ROG, za vikend pa se je ta izjemni dogodek zgodil v našem INDEju. 20 tujih umetnikov in 5 domačih je preko raznih kolaboracij in solo setov pokazalo kaj se da ustvarjat z različnimi inštrumenti. V dveh dnevih smo slišali “svega i svašta“, od radikalnega improviziranja in brezmilostnega hrupa vse do noise techna. Še zmeraj nam piska v ušesih.
V sklopu letošnje Ankaranske Bandime smo pripravili okroglo mizo z naslovom »Radimo Radio«. Na naše povabilo so se odzvali predstavniki Radia Študent, Mariborskega Radia Študent in Radia Terminal. Na omizju nas je bilo dober ducat ljudi. Namen okrogle mize je bil predvsem seznaniti se s potrebami in načinom radijskega udejstvovanja. Pogovor je stekel, izvedeli smo marsikaj novega in gosti so si izmenjevali poglede na problematike, ki pestijo nekomercialne radijske ustvarjalce. Pogovor bi še tekel, vendar se je program Bandime moral nadaljevati, tako da smo tudi mi zaključili. Vsi smo bili zadovoljni z izplenom omizja in se poslovili z občutkom, da se še slišimo. Video in avdio okrogle mize v kratkem.
Indejanci smo si privoščili oddih, filmski večeri pa so ponovno “zalavfali”. Skupščine odslej na dvotedenski ravni, plaža pa vsak dan!
Prvi INDEmonium, potomec pandamoniuma, ki se je nekaj let zapored odvil na koprskem pomolu, je kljub novi lokaciji, uspešno za nami. Poslušali smo GIVE in THE SMUDJAS, napovedanega dokumentarnega filma pa si nismo uspeli ogledati. Morda kdaj drugič. Poleg odlične glasbe smo se najedli odličnega kebaba in se naužili odlične družbe.
Iz postojnskega “pumpa” skejt placa so nam sporočili, da ne potrebujejo več železnih objektov, ker bodo naredili vse betonsko. Obalni rolkarji in BMX-arji so se dogovorili, da jim kupijo beton, oni pa njim podarijo objekte (piramida, quorter, dva benka in še nekaj železa). S šleperjem so jih pripeljali pred tovarno. Na sobotni delovni akciji so objekte postavili na svoja mesta, jih prišravfali in zavarili, potrebnega pa je še kar nekaj dela, da bo skate park pripravljen za furanje.
V ponedeljek 6.7. smo imeli podporniki Upi-ja predstavitev na MladiFestu v Sežani, ki ima sam po sebi že spoštljivo starost (letos bi v ZDA lahko v baru naročil svoj prvi drink…hard liquor). V prijetnem, intimnem vzdušju parka pri Starem gradu, smo se v polkrogu posedli na tabureje izdelane iz odsluženih avtomobilskih gum in oblečene v prepletene raznobarvne trakove blaga. Medtem ko se je v ozadju valil vonj sveže pečenih palačnik (ČalapInde), sta dva predstavnika koprskega skvota ubesedila kratko a bliskovito zgodovino zavzemanja, urejanja, oživljanja in predvsem očlovečenja propadle tovarne.
V četrtek 9. 7. je v prostorih INDE spet odmevala kulska literatura. Že drugič so se odvile Obalne rime. Nastopili so Martin Mikolič, Tomo Umer, Kaja Šafar, Vesna Šare in Patrik Holz, ki je dogodek tudi moderiral. Vsak avtor je v stilu Mladih rim v nekaj minutah predstavil sebe in svoje literarno ustvarjanje. Naslednjič se vidimo avgusta!’
V torek 14.7. se je zgodil hrupen koncert z ameriškimi Cloud Rat in Tempest iz Kanade. Kljub izjemni vročini smo se odločili naredit koncert notri. Tempest so predstavili novi materjal in tresli dvorano s temačnim hardcorejem, ki se je na trenutke spogledoval z atmosferičnostjo black metala. Ameriški grinderji Cloud Rat so bili tudi rušilna mašina, saj so z njihovo kombinacijo grinda in hrupovanja še bolj segreli dvorano.
Radi bi se zahvalili vsem, ki ste prišli podpret lokalno D.I.Y. sceno. Lepo je ugotovit, da se da takšne koncerte izpeljat tudi med tednom in da se zbere dovolj prostovolnih prispevkov, da bend lahko nadaljuje pot.
Hvala tudi vsem, ki ste prispevali za agregat. Na benefit večerji smo zbrali dovolj denarja, nov agregat bo kmalu brenčal! Več detajlov pa na skupščini, ki bo v nedeljo ob 20h. Pojedli smo ves sejtan, posladkali smo se s čalapindami, za zaključek pa oblikovali številčno okroglo mizo, na kateri smo se pogovarjali o težavah in rešitvah kranjskega TrainStationa.
Filmski večeri so postali že tradicija. Do zdaj so se redno zvrstili vsak torek. V sredo 17.6. se je zgodil že drugi Open mic, vicarji so tudi tokrat nasmejali občinstvo.
25.6. je bil izjemen ciklus hrupovanja. Umetnika sta skozi glasbo predstavila svoje kritično videnje družbe in sveta.
UPI je podprl krivično zgodbo Obalnega zavetišča in se jim pridružil na protestnem shodu. Ob tem smo želeli spomniti na krivice, ki se dogajajo številnim neprofitnim organizacijam, društvom in posameznikom.
4.7. so nas obiskali Obala Riders skaterji, ki so izpeljali rolkarsko tekmovanje v najboljših trikih in predstavili svoj novi film »Bratovščina sinjega galeba«.
Zgodila se je prva babja žurka. Začeli smo že popoldan, ampak vreme je klicalo na plažo. So pa zato tudi dnevni plavalci prišli na večerno baburko. Mi smo se imeli fajn, za vse, ki vas ni bilo pa smo pripravili fotoreportažo.
Band HALSHUG je odpovedal svojo turnejo, so pa zato domači PAKT in ANTI SLAUGHTER odlično speljali svoj prvi koncert! Tako so zatresli INDE, da nismo uspeli nič fotografirati. Če je kdo imel dovolj mirne roke, da je ujel kak moment, lepo prosimo, naj nam fotke pošlje prek FB.
Obiskala nas je gledališka skupina OdPISANI. Indejanski oder je tako prvič občutil igralske pete in bile so mu všeč. Predstava je res vredna ogleda, ujamete jo lahko še v MKNŽ v Ilirski Bistrici, 19.6. ob 19.00.
Otvorili smo tudi novo razstavo. Tokrat nam svoje fotografije predstavlja ZARJA RAŽMAN.
V ponedeljek so Bastos preizkusili zunanji teren s koncertom na prostem. Nekaj posebnega.
V petek smo Grand Détour predstavili svoj nov album v produkciji Pande Bande na inovativno zamišljenem odrčku. Bilo je super.
Sobota se je začela deževno, pa smo se vseeno lotili ping ponga in družabnih iger. Nazadnje je le posijalo sonce in “naučili” smo se igrati pandolo ter stestirali nov košarkaški koš. Zvečer pa smo še zažurali ob glasbi z vinilnih plošč, ki so jih zavrteli Jamcoasterji.
Za nami je ful uspešen open mic večer, smejali smo se vse do polnoči
Tečajniki prve pomoči so prišli v INDE, kjer naj bi imeli predavanje. Namesto tega pa jih je presenetila simulirana katastrofa. Držimo pesti, da se bodo vsi odlično odrezali na področnem preverjanju znanja!
Konec tedna pa se je INDE znašel v vrtincu psihadeličnih luči in glasbe. DrogArtovci so poskrbeli za varno izstrelitev s predavanjem v chill-roomu, ki je bil odprt celo potovanje.
V soboto smo počivali, v nedeljo pa delali. Tudi priprave na Indemajske igre so bile uspešne, je pa še marsikaj za postoriti.
