Pismo podpore Ustvarjalni platformi Inde

Športno društvo Obala Riders je kolektiv mladih, ki se ukvarja z urbanimi športi, predvsem z rolkanjem in BMX kolesarjenjem.

Splošno znano dejstvo je, da je na slovenski obali hudo pomanjkanje primernih površin za tovrstno udejstvovanje. V Kopru vedno znova naletimo na gluha ušesa občinskih veljakov, prazne obljube o novem skateparku smo namreč poslušali že pred odstranitvijo nekdanjega skateparka na Bonifiki leta 2011, ki je zrasel, se širil in se obnavljal skorajda izključno s sredstvi predhodnika društva Obala Riders, takratnega društva Target Sk8. V Izoli je situacija prav tako porazna, saj je na vratih tamkajšnjega, že tako majhnega in nesodobnega skateparka, obvestilo o prenovi objektov nalepljeno že več mesecev, a se dejanske prenove še vedno ni lotil nihče. V Luciji stoji manjši poligon, ki je bil postavljen s strani izvajalca Varis Lendava, najbolj preziranega podjetja v krogih slovenskih urbanih športov, zaradi popolnoma nekompetentnega načina gradnje poligonov in pomanjkanja posluha za želje in pripombe lokalnih skupnosti urbanih športnikov.

Pred nekaj tedni je v javnost prišla novica o pričetku sanacije območja nekdanje tovarne INDE, kjer so nekateri posamezniki popolnoma samoiniciativno in na lastne stroške postavili skatepark in tako omogočili prostor za rekreacijo, treninge in organizacijo rolkarskih in BMX tekmovanj. Na tem samoniklem skateparku je bilo organiziranih več tekmovanj z mednarodno udeležbo, dobrim obiskom, tako nastopajočih, kot gledalcev in materialno podporo lokalnih podjetij, ki so prispevala praktične nagrade.

Obnašanje in diskurz DUTB-ja (od decembra 2016 pravnomočnega lastnika nekdanje tovarne) močno nakazujeta, da je sanacija območja INDE zgolj izgovor za izgon Ustvarjalne Platforme Inde in tamkaj delujočih posameznikov. S tem bi izgubili enega od zadnjih prostorov, ki spodbujajo alternativno udejstvovanje in mišljenje, kar nedvomno vključuje tudi rolkanje in BMX. To bi nedvomno predstavljalo še enega v seriji hudih udarcev za sceno urbanih športov na lokalni ravni, pa tudi v širšem območju.

Poleg nepopravljivih posledic, ki bi jih evikcija UP Inde prizadejala celotni subkulturi urbanih športov, je potrebno poudariti mnogo širši pomen tovrstnih samoniklih prizorišč, ki z vnašanjem življenja v degradirane, od oblasti pozabljene prostore, nasprotuje načrtni komercializaciji in enoličnosti kulturnih, športnih in socialnih dejavnosti.

DUTB zatorej pozivamo, da svoje napore pri poskusih zatiranja Ustvarjalne platforme Inde raje preusmeri v iskanje skupnih, konstruktivnih rešitev, kar pa je mogoče doseči le z nesebičnim dialogom. Nesebičnost oz. altruizem pa je eno od osnovnih vodil in skupna točka kolektiva UP Inde ter športnega društva Obala Riders.

Člani Enduro kluba Koper smo z velikim začudenjem sprejeli novico o
pretkanem načinu priprave evikcije UP Inde iz že saniranih prostorov, ki
jih uporabljajo za potrebe svojih najraznovrstnejših dejavnosti, (za katere
imajo uradne inštitucije, ki bi za to morale skrbeti, popolnoma gluha ušesa
), kakor tudi za sprejem najrazličnejših obiskovalcev (brezdomcev in
ostalih na rob družbe odrinjenih ljudi, prijateljev, podpornikov ali pa
samo zabave željnih ljudi, ki se jim tremutno stanje na obstoječem
kulturnem področju ne zdi ravno na zavidanja vredni ravni )

Katerikoli od našh članov, ki je namenoma ali pa slučajno zavil v te
prostore, je bil tu vedno dobrodošel in lepo sprejet, čeprav se mogoče prej
niti nismo poznali, odkrito se je lahko pogovoril s prisotnimi ljudmi o
čemerkoli in odšel kot prijatelj s pozdravom ‘oglasi se še kdaj’
Vsekakor je to skupnost, ki je nastala iz potreb tukajšnjih ljudi za ljudi
in ne za kakršenkoli dobiček !

DUTB pozivamo k iskanju konstruktivnih rešitev, tako za kolektiv UP Inde,
kot za vse ostale ( tako obiskovalce, kot lastnike, ki do sedaj za to
zapuščeno območje v samem Kopru niso kazali nobenega zanimanja ).

Kot je že nekdo zapisal, je Ustvarjalna Platforma INDE odgovor na
pomanjkanje skupnih in javnih, neprofitnih in nekomercialnih prostorov v
slovenskem delu Istre, pa tudi širše, zato smo člani EKK enotni v
prepričanju, da jo je treba v obstoječi obliki ohraniti, oziroma tudi
nadgraditi.

ENDURO KLUB KOPER

Kdor misli, da je kultura samo ena, ta je omejen.

In kam naj gre nekdo, ki rolka?

Kam naj gre tisti, ki ne hodi po standardnih lokalih?

Kam naj gre tisti, ki ne hodi na standardne Rave partye?

Kam naj gre tisti, ki ne hodi na narodnozabavne veselice domačega ali
južnega porekla?

Kje naj razstavlja slikar, fotograf, kipar, ki ustvarja tako umetnost, da ga
kustosi nikoli ne bi razstavljali?

Kje naj igra glasbenik, ki igra tako glasbo, da bi lokali prodali premalo
pijače, če bi ga najeli?

Kje naj se vrtijo filmi nekomercialne produkcije, ki jih televizije in
kinodvorane ignorirajo?

Kje naj predstavi svoje delo pisatelj, ki izdaja v samozaložbi?

Kje naj posreduje znanje tisti, ki je do njega prišel izven šolskega
sistema?

Kje naj predava in  poizkuša človek, ki se ukvarjajo z ekološko pridelavo?

Ali ste že pozabili, pr’jatli? Ta in še mnoga vprašanja, prijatelj moj, so
izzvenela v vetru.

Kdo misli – INDE misli

Boris Bradač

INDE je nevaren, ker navdihuje (ČKZ izjava v podporo UPInde)

V Časopisu za kritiko znanosti izražamo zaskrbljenost za nadaljnjo usodo INDE-ja in solidarnost s skupnostjo vseh nekdanjih, sedanjih in bodočih Indejancev in Indejank. Pri svoji analizi in podpori, seveda, izhajamo iz svojih lastnih opažanj o življenju, ne samo v Kopru oziroma Capodistrii (ki sta, tako se zdi včasih, vzporedna, prekrivajoča se svetova), temveč tudi v Ljubljani, Mariboru ter drugod, kjer živimo in delamo. Ugotavljamo namreč, da se danes oblike urbanega življenja čedalje bolj reducirajo na dve, zgolj navidezno nasprotujoči si obliki. Tako imamo, na eni strani, opraviti z v oči bijajočo degradacijo in bedo različnih izpraznjenih prostorov, nedograjenih stavb in opuščenih zemljišč, dočim naj bi bila, po drugi strani, edina alternativa blišč gentrifikacije in turistifikacije mestnih središč ter suburbanizacija primestij.

A kot rečeno, ta dva pola si kljub prvemu vtisu ne nasprotujeta. Družita ju načeli brezbrižnosti do dejanskih skupnosti in raznolikosti družbenega tkiva, v katero so umeščeni bodisi degradirani bodisi gentrificirani prostori. Obema pristopoma je skupna tudi podreditev prostora kapitalski in dobičkonosni logiki, ne nazadnje pa tako logika degradacije kot logika gentrifikacije rabo prostora vidita predvsem kot obliko individualne in družbene kontrole ter oblasti. Podreditvi javnega prostora tako, da preneha biti prostor svobodnega srečevanja in razreševanja različnosti in protislovij, ki jih vanj nujno prinašajo posamezniki in posameznice, pa se danes naglo pridružujeta še privatizacija in (več)partijska politizacija številnih javnih ustanov.

In v tem kontekstu moramo razvozlavati motivacije tistih, ki jim je v interesu, da jutri INDE-ja ne bi bilo več. Avtonomijo javnih prostorov in ustanov namreč korenito načenja načelo, po katerem naj bi ta postala dokončni instrument enotnosti in uniformiranja, instrument, ki naj odseva identiteto, interese in veličino krajevnih, občinskih in državnih vladajočih elit. Za korenčkom kadrovanja, financiranja in programskih vsebin se vedno skriva palica kazni; ta čaka tiste, ki bi si drznili odpreti vprašanja, ki jih elite nočejo slišati, tudi zato, ker zanje nimajo produktivnih odgovorov. Ne zaslužimo toliko kot oni, vendar si niti ne zaslužimo, da bi nam še naprej vladali ljudje, ki si podrejajo naše želje in hotenja. In ravno INDE zarisuje enega od možnih produktivnih in kreativnih odgovorov na probleme današnjega časa, ki jih, vsak na svoj, včasih bolj, drugič manj posrečen način, iščemo vsi.

Zavoljo tega Časopis za kritiko znanosti podpira vsa dosedanja prizadevanja skupnosti INDE, da bi delovala še najprej. Razlogi za našo podporo so nedvoumni, a vseeno jih bomo našteli nekaj.

INDE zadovoljuje določene, do sedaj očitno neizpolnjene družabne, kulturne in izobraževalne potrebe, ki jih ostali prostori v Kopru, pa tudi v Capodistrii, morda celo bistveno širše, pač niso uspeli zadovoljiti. Dokaz za to je vsaka od več kot tristo dejavnosti in prireditev, ki so se odvile v tem prostoru in pritegnile več tisoč obiskovalcev in obiskovalk. Prav to dokazuje, da je INDE še kako potreben, zaželen in dobrodošel prostor, saj bi v nasprotnem primeru ostal prazen, neobiskan in zapuščen.

Pa vendar INDE ni pomemben zgolj na ravni prostora. INDE ni nevaren in ne predstavlja grožnje, ker je prostor. Tolikšne pozornosti ter finančnih in drugih mahinacij ni deležen zaradi zemljišča, na katerem stoji. Nak, INDE je trn v peti zaradi zgleda, ki ga daje. Kajti ta zgled razkriva, da je svet, ki bi bil korenito drugačen od sedanjega sveta izkoriščanja, podreditve in nasilja, v katerem skušamo tako ali drugače preživeti, vendarle možen. INDE je namreč skupnost, ki je organizirana horizontalno. INDE je skupnost tega, onega, tretjega, ne glede na njihovo razredno, etnično, spolno in družbeno pripadnost. Skupnost INDE tvorijo pripadniki različnih generacij. INDE deluje po načelih avtonomije, samoreprezentacije in samoodgovornosti, pri čemer svojega obstoja drugače od siceršnje prakse ne osmišlja skozi pridobivanje bodisi realnega bodisi simbolnega kapitala. In to je doprinos INDE-ja mestnemu življenju tako Kopra kakor tudi Capodistrie.

Drugače povedano, načela, po katerih deluje INDE, v širšo urbano okolje vnašajo natanko tiste individualne in kolektivne kvalitete neodvisnosti, ki so bistvene za obogatitev družbenega življenja na splošno, saj ga ne reducirajo na enodimenzionalne in enoglasne identitete in dolžnosti državljana, potrošnika in davkoplačevalca.

Zatorej, in v luči vsega do sedaj rečenega, Časopis za kritiko znanosti različnih ukrepov, ki se jih poslužujejo ti ali oni akterji, da bi Indejance in Indejanke tako ali drugače podredili, prostor pa izpraznili, nikakor ne razume kot načina pridobivanja dejanskega prostora, stavb in zemljišč, na katerih INDE deluje. Vse to so nepotrebne topografske drobtinice, ki niso in ne bodo ključne. Ključno je namreč nekaj povsem drugega: INDE je nevaren zato, ker njegov zgled navdihuje in nas nagovarja, da si življenje zastavimo tako, kot so si ga Indejanci in Indejanke. In to je tisto, kar poskušajo oblasti zlepa ali zgrda zatreti, celo izbrisati.

Vendar pa izkušenj ni mogoče izbrisati. Zato bo INDE ne glede na svojo usodo vedno bistveno močnejši od vseh tistih, ki mu danes stojijo nasproti.
Časopis za kritiko znanosti