Arhiv kategorij: Nasedle

Objave, ki so nasedle na vrh sidebara…

POZIV – pridi in sodeluj v poletnem programu UPI!

V Ustvarjalni platformi Inde za naslednja dva meseca pripravljamo posebni poletni program, v njegovo ustvarjanje pa vabimo tudi TEBE!

Kaj pripravljamo in kaj in koga potrebujemo?

Ob ponedeljkih bodo kot ponavadi na sporedu družabne igre; poleg Magica so igralci, ki se radi družijo, vabljeni tudi na igranje drugih iger.  *Človek, ne jezi se! je v zadnjem času najbolj popularna. 😉

Ob torkih zvečer bodo na sporedu filmske projekcije – ogledali si bomo izbrane filme ali dokumentarce.

Ob sredah bomo tudi poleti kuhali in jedli na Solidarnih Sredah. Vabljeni kuharji oz. ekipe kuharjev, da prevzamejo lonce in kuhalnice za en večer! Edini pogoj je, da se kuha vegansko.

Četrtki bodo že tradicionalno postali MALI PETKI, topla bližnjevikedovska druženja ob goodvibes muziki in družbi. Za spit en drink ali zabluzit dolgo v noč…

Petki in sobote pa bodo rezervirane za ad hoc koncerte, jam sessione in kot letošnja posebnost – javne vaje glasbenikov in bendov; Če si v bendu in si želite prostora za javno vajo, piši na upibooking@lists.riseup.net.

V nedeljo bo, kot ponavadi, skupščina.

Se vidimo poleti, zažgimo noč, ne UP Inde!

Koper potrebuje UPI – poročilo s tiskovne konference

Kolektiv UP Inde je 12. 6. 2017 sklical tiskovno konferenco glede aktualnega dogajanja okrog prodaje in grožnje z evikcijo ter da bi se odzvali na izjave domnevno novega lastnika nekdanje tovarne Inde.

Novinarjem smo predstavili Poročilo o delovanju UP Inde od 5.2.2015 do 1.4.2017. V obdobju dveh let in dveh mesecev je Kolektiv UPI organiziral in izpeljal kar 560 različnih dogodkov, ki so pomembno prispevali k obogatitvi kulturno-umetniške, politične, socialne, športno-rekreacijske in družabne scene v regiji in širše. Med temi lahko posebej izpostavimo 96 glasbenih prireditev, 132 filmskih projekcij, 46 razprav in okroglih miz, 17 delovnih akcij, v katerih smo čistili urejali prostore UPI in njeno okolico, številna predavanja, literarne večere, umetniške razstave, solidarne večerje in brezštevilne priložnosti za tkanje socialnih in solidarnih vezi med ljudmi. Vse to je kolektiv UPI izpeljal s prostovoljnim delom in financiranjem zgolj s prostovoljnimi prispevki obiskovalcev in podpornikov in brez kakršnegakoli institucionalnega financiranja, kot to počnejo vse ostale formalne organizacije. Tako smo dokazali, da je veliko mogoče narediti iz zelo malega, če le obstaja volja, kreativna energija in fokusirano delo. S tem jasno dokazujemo, da smo še kako tu, da so sledi našega dela popisane in jih ni mogoče izbrisati, kot je to poskušal novi domnevni lastnik Krmac v svoji izjavi za medije, češ da ne obstajamo.

Preberi več.

Dnevni report: novi Krmačevi manevri; človek, ne jezi se

Že dopoldan je območje nekdanje tovarne Inde obiskal delovni inšpektor, naredil obhod in napisal zapisnik. Delavcem Finalija, ki so vztrajali, da morajo ograditi celotno območje, je svetoval, naj zaščitijo le območje, kjer delajo. Glede azbesta je inšpektor ugotovil, da delavci ne operirajo z njim in zato ni potrebna dodatna zaščita.

Popoldan okoli 15h so delavci KMK Boxa in Živexa Ustvarjalni platformi Inde začeli zapirati služnostni vhod, ki meji na cesto. Kmalu je postalo jasno, da skušajo delavci KMK Boxa komunikacijo eskalirati v prepir. Eden od njih je namreč poklical policijo, češ, da jim UPI ovira delo, ta pa se je odzvala hitro in mnogoštevilčno, vendar so policisti ostali pred vhodom v nekdanjo tovarno, saj ni bilo nikakršnega razloga za posredovanje. Obiskovalcem policisti niso omejevali dostopa na območje INDE, tako da se je pred prostori zbralo večje število podpornikov, ki so mirno spremljali dogajanje, pili kavo in igrali družabno igro Človek ne jezi se.

Drugi domnevni lastnik (še vedno nismo videli nobenih papirjev, ki bi dokazovali novo lastništvo) Rok Cvetkov trdi, da Valter Krmac ne sme zapreti glavnega vhoda, dokler se ne zmenita glede razdelitve parcele. Dostop do UPI je trenutno možen skozi glavni vhod, torej novo postavljen porton, ki zaenkrat ostaja odklenjen, vendar nimamo zagotovil, do kdaj.

Epilog: Policisti so odšli po približno eni uri, delavci so zaprli vse služnostne vhode in postavili tablo za označitev gradbišča, ki pa je pomanjkljiva, saj so na njej navedena samo varnostna opozorila, manjkajo pa informacije o naročniku in izvajalcu ter opis gradbenih del. Glede na to, da je Valter Krmac napovedal prihod varnostnikov, se bojimo nadaljnjih poskusov evikcije.
Krmac je danes v medijskih izjavah trdil, da umirja žogico, vendar po današnjih dogodkih sodeč, ni videti, da to misli resno.

Pridite kaj mimo na kavo, sok, druženje, Človek ne jezi se.

Tiskovna konferenca danes ob 16.00

Po primopredaji lastništva nad parcelo in objekti nekdanje tovarne Inde 6.6. 2017 novi lastnik Valter Krmac ni izgubljal časa. Delavci so pričeli že z gradbenimi deli, ki otežujejo dostop do prostorov Ustvarjalne platforme, v medijih pa smo lahko zasledili njegovo izjavo, da platforma ne obstaja, da je to »par ljudi, ki si je prilastilo pravico, da zdaj hara po objektih«.

V Kolektivu U.P. Inde zato, da bi odgovorili na njegove izjave, spomnili na in predstavili obsežno delovanje platforme v preteklem poltretjem letu in njen pomen za mesto in širše regijo, ter predstavili naša pričakovanja za prihodnost, sklicujemo tiskovno konferenco.

Vabimo vas, da se nam pridružite danes, v ponedeljek, 12.6. 2017 v prostorih Ustvarjalne platforme Inde ob 16. uri.

Kolektiv U.P. Inde
Resized_20170607_095539

Obstajamo!

Po primopredaji, do katere je prišlo v torek, 6. junija, novi lastnik  Valter Krmac ni izgubljal časa. Delavci so že pričeli z gradbenimi deli, ki otežujejo dostop do prostorov Ustvarjalne platforme.

Valter Krmac je novi delni lastnik kompleksa Inde, direktor podjetja KMK Box in predsednik stranke Oljka – stranka Slovenske Istre, tj. stranke, ki ima v svojem programu zapisano naslednjo misel: “Oljka se zavzema za preobrazbo politike, vse do trenutka, ko občani in državljani, ki želimo aktivno oblikovati svoje okolje, ne bomo več zapostavljeni, omejeni s strani politikov in njihove elite, izvoljene prav z našimi glasovi.” Omenjeni gospod sedaj pravi, da UPInde “ne obstaja” in da “je to par ljudi, ki si je prilastilo pravico, da zdaj hara po objektih”.

Kaj drugega počne Ustvarjalna platforma Inde, kot da aktivno sooblikuje svoje okolje? In kaj drugega počne Krmac, kot da zapostavlja občane in državljane s svojo ignoranco in aroganco?

Objekt je kupil vedoč, da ga ima v uporabi še cela skupina ljudi, ki večplastno deluje v dobrobit lokalnega okolja, in ne zgolj za lastno korist, torej je NEDOPUSTNO, da se obnaša kot da UPI ne obstaja! Spomnimo na preko 450 umetniških, socialno angažiranih, izobraževalnih, glasbenih in športnih dogodkov v obdobju dveh let.

U.P. INDE s svojim obstojem dokazuje, tako kot mnogi sorodni projekti širom sveta, da je vsakdanjik mogoče živeti drugače kot nam to vsiljujejo različne avtoritete. Tekmovalnost se trudimo zamenjati z vzajemno pomočjo, ljubosumje z razumevanjem, izkoriščevalsko logiko neoliberalnega in kapitalističnega ustroja s samoorganiziranostjo, odtujenost z izgradnjo skupnosti. Veliko smo naredili in veliko je še za poskusiti. Če se nam ne bi bilo treba ukvarjati še z nadležnimi silami kapitala kot so DUTB in trenutnim novim lastnikom prostorov, bi si drznili iti še naprej v preoblikovanju našega vsakdanjika. Čeprav se od začetka zavedamo prekarnosti našega prostornega obstoja, gradimo in si drznemo delovati kot da bomo tu še na mnoga leta in sami sebe dojemamo resno. Pripravili smo poročilo o preteklem delu, ki bo v kratkem dostopno na naši spletni strani. Z njim želimo za sabo pustiti dokumentirano sled tudi za tiste, ki bi v prihodnosti želeli poskusiti kaj podobnega, sled kontinuitete v ustvarjanju razpok.

U.P. Inde na noben način ni formalizirana skupnost. Organizacija dogodkov in soodločanje tako temeljita na odgovornosti posameznika in njegovem osebnem vložku ter prostovoljstvu. Vsak vložek, bodisi fizično ali katerokoli drugo delo je »poplačano« z edinim kapitalom, ki je za to skupnost sprejemljiv, to je simbolni kapital. Za vsak dogodek je potrebno zagotoviti ljudi, ki bodo prostor pripravili, poskrbeli za tehnično izvedbo dogodka, ekipo in nastopajoče oskrbeli s hrano, obiskovalce pričakali na vratih, pomagali pri strežbi, pripeljali vodo (pitno vodo namreč dovažamo v Inde dnevno), pripeljali gorivo (oskrba elektrike poteka s pomočjo agregata), pa ljudi, ki skrbijo za medijsko podobo in izdelavo promocijskega materiala, tiste, ki pozimi poskrbijo za ogrevanje na drva, in še bi lahko naštevali. Ko pogledamo število izpeljanih dogodkov,  vidimo da smo v preteklem obdobju v ta prostor vložili ogromno energije in da vsekakor obstajamo. V Inde zahaja veliko število obiskovalcev, obstoj takega prostora je pomemben za celotno regijo, ki ne more biti podrejena osebnim načrtom posameznika podjetnika.

Odkar je leta 2004 podjetje Inde prenehalo z obratovanjem, je objekt tovarne propadal, kar je vplivalo tudi na njegovo okolico. Njegovi nekdanji lastniki in upravitelji namreč niso poskrbeli za primerno vzdrževanje. Desetletna degradacija se je delno prekinila s prihodom posameznikov, ki smo se nato povezali v skupnost – Ustvarjalna platforma Inde. Kasneje se je lastništvo prestavilo na DUTB. Tudi v tem obdobju se stanje z oskrbo celotnega objekta ni izboljšalo. Slaba banka se je po nekaj neuspelih poskusih prodaje odločila, da bo objekt očistila nevarnih odpadkov, kar je bila prva pozitivna stvar, ki se je v tem času zgodila. Čiščenje smo v UPI z veseljem sprejeli in podprli, kasneje pa ugotovili, da izvajalci niso poskrbeli za strokovnost in varnost pri izvedbi del. Opozoriti želimo na to, da se v vseh teh letih ob propadanju objekta zanj nihče ni zmenil, da smo podporniki zbrani z vseh vetrov, na lastno pest, brez zunanjih finančnih moči prostor očistili, opremili, zavarovali in vzdrževali.

Ob novici o prodaji objekta smo si, glede na vsa naša prizadevanja in delovanja v javnem interesu, želeli transparentnega in konstruktivnega dialoga z novima lastnikoma, ki pa se je žal sprevrgel v lažne obljube in zanikanja doslej doseženega in ustvarjenega. Omenjena kupca sta ob prvih obiskih posesti sicer pristopila do posameznih podpornikov UPI, opozorila o svojih namerah odkupa in celo dajala vtis, da se zavedata pomena takega prostora za lokalno okolje. To sta nakazovala z obljubami o sodelovanju in nadomestnem prostoru, vendar po zadnjih izjavah sodeč, te obljube ne veljajo več. Vabila na skupščino ne preklicujemo, še vedno si z novima lastnikoma želimo dialoga.

Pozivamo k solidarnosti vse, ki veste in čutite, da U.P. Inde ni le motnja v sistemu, temveč kreativna razpoka v tej naši, v temeljih nepravični družb in kot tako jo je potrebno braniti z vsemi močmi!

Dnevni foto-report: gradbena dela se nadaljujejo tudi med vikendom

Delavci podjetja Finali so danes pričeli s pozidavo okenskih odprtin v hali za prostori UP Inde, prav tako nadaljujejo tudi z delom na vratarnici. Delavci kljub opozorilom žal ne nosijo primerne zaščite za delo z nevarnimi snovmi. Azbesta je na področju nekdanje tovarne še vedno kar nekaj, predvsem razpadajočih nalomljenih kosov, ki so še posebej nevarni.

Kolektiv UPI in obiskovalci še vedno lahko dostopamo do naših prostorov, naš program se zato nemoteno izvaja naprej.

Dnevni foto-report (8. 6. 2017)

Dva delavca KMK Boxa sta danes uničila ključavnico in vrata za vstop v prvo nadstropje objekta, ki ga ima v uporabi UP Inde.
Po posvetu z odvetnico je jasno, da gre za nezakonito dejanje. Ko smo ju opozorili, da tega ne smeta početi, saj imamo posestno pravico, sta odgovorila, da izpolnjujeta ukaz svojega šefa ne glede na to, ali je to dovoljeno ali ne. Valter Krmac se očitno še kar naprej obnaša kot da ne obstajamo, čeprav delujemo v prostorih že poltretje leto in je za nas vedel, ko je objekt kupil. Delavcev nismo fotografirali, ker tega nista želela in sta fotografinji grozila.

Na prvih dveh fotografijah so vrata in ključavnica, posneti sta bili zjutraj, preden so delavci prišli. Na ostalih fotografijah je videti uničeno ključavnico in odstranjena vrata.

Obstajamo in ne da se nas kar tako zbrisati s sveta!

Poziv k PODPORI in SOLIDARNOSTI! U.P. INDE ponovno na udaru!

Po včerajšnji primopredaji novi lastnik  Valter Krmac ni izgubljal časa. Že danes so na vhod v Inde prišli delavci, dodatno zapirati vhod in rušiti vratarsko hišico, ki stoji ob vhodu. Glede na Krmačevo včerajšnjo izjavo za RA Koper, češ da U.P. Inde ne obstaja, da smo to “neki ljudje, ki harajo po tovarni”, je povsem jasno, da je to šele začetek njegove arogance in ignorance. Kolektiv U.P. Inde namreč že poltretje leto ustvarja in živi v prostorih nekdanje tovarne, Krmac je objekt kupil vedoč, da ga ima v uporabi še cela skupina ljudi, ki večplastno deluje v dobrobit lokalnega okolja (in ne zgolj za lastno korist!), torej je NEDOPUSTNO, da se obnaša kot da ne obstajamo! To je poziv k solidarnosti vsem, ki veste in čutite, da U.P. Inde ni le motnja v sistemu, temveč kreativna razpoka v tem kislem svetu, ki jo je potrebno z vsemi silami braniti! Viva!!

Argo 3

Prejeli smo: Skvoterji AC ARGO IZOLA proti DUTB: Epilog na sodišču

Pred kratkim je javnosti bilo sporočeno, da zgodba o tovarni Argolina v Izoli išče izhodišče na sodišču. Uporabnik prostorov nekdanje tovarne v Izoli, ki je več kot leto delil prostor s skvoterskim kolektivom Avtonomna Cona Argo, se je odločil tožiti DUTB in podjetje Argolina d.o.o. za motenje posesti, saj meni, da je sedanje stanje popolne ograjenosti in neprestanega propada, nezakonito. Spomnimo, da je leta 2013 lastništvo bivše tovarne prešlo iz upravljanja propadle Abanke pod Dutb, ki je ustanovila družbo Argolina d.o.o. z edinim zaposlenim Alešom Kumperščakom, z namenom upravljanja območja tovarne.

Prva obravnava je bila 18.05.2017, vsi zainteresirani vabljeni na drugo obravnavo 06.06.2017 ob 14h na Okrajnem sodišču v Piranu.

Povezava do prilog in dokumentacije

TOVARNA ARGO : PROPAD ZGODOVINE IZOLE

Večino industrijskih stavb na območju Tovarne Argo so leta 2003 porušili, dimnik in stavbe, zgrajene v 30. letih prejšnjega stoletja, pa so pod spomeniškim varstvom. Podjetje Argolina je septembra leta 2010 pod vodstvom tedanjega direktorja Uroša Šuberja nadalje rušilo objekte brez gradbenega dovoljenja, za kar je občina Izola predala predlog kazni v višini 50.000 evrov. Po nekaterih posegih maja 2011 je območje ostalo prosto dostopno in prepuščeno propadu. Ljudje so prosto dostopali v objekt in izkoriščali zapuščenost le-tega kot priložnost za brezplačno odlaganje odpadkov, saj so bile v stavbah in v okolici odvržene rabljene igle, kondomi, razbite steklenice, plastenke, različni drugi odpadki ter celo kosovni odpadki. Odpadni gradbeni material, pralni stroji, gume, kosi pohištva, vzmetnice in ostala svinjarija je bila na očem vsem mimoidočim, ki so se sprehajali po pločniku ob zunanjem delu nezaščitenega objekta in iz ceste.

Leta 2015 se je manjša množica ljudi odločila narediti konec nezdravemu propadu in neodgovornosti občine in DUTB kot lastnice območja in začela lastnoročno čistiti in sanirati prostore ter v njih organizirala koncerte, razstave, okrogle mize, kino večere itd. Ljudje so začeli v prostoru prebivati in sobivati. Tako se je oblikovala skupnost AC ARGO.

Tako imenovani skvoterji so namenili prostore in svoj čas socialnim in ekološkim vprašanjem, saj so nudili prenočišče in topel obrok ljudem, ki so to potrebovali. Večkrat so tudi na javnih površinah občine delili brezplačne tople obroke. V skupnosti AC ARGO je bil dobrodošel vsak. Ekološko zagnanost so izkazali z večkratnim čiščenjem občinskih površin, predvsem na točkah, ki jih občina zanemarja. Organizirana je bila tudi večja čistilna akcija.

V letu dni delovanja je skupnost AC ARGO priredila več kot 70 dogodkov in je bila največji kulturni prostor v občini. Obiskovalci skupnosti niso bili le izolski občani, saj so poleg tujih izvajalcev predvsem med pomladjo in poletjem, v Izolo le zaradi dobrega imena AC prihajali ljudje iz celega sveta.

Januarja 2017 je varnostna služba, najeta s strani DUTB, nasilno prevzela nadzor nad območjem in ga zagradila. Varnostniki stražijo razvaline, saj so prostori sedaj spet brez namena in življenja, namenjeni nadaljnjemu propadu.

DUTB – SLABA BANKA, USTANOVLJENA S SLABIMI NAMENI

DUTB oziroma slaba banka je bila ustanovljena 6. marca, prva seja upravnega odbora pa je bila 7. in 8. marca 2013, ko je bil za glavnega izvršnega direktorja izbran Šved Torbjörn Månsson, za glavnega svetovalca pri ustanavljanju DUTB pa podjetje Quartz+Co, katerega solastnik je bil. Nič v zadnjem odstavku ne drži. Vse je laž. O tem danes ni več nobenega dvoma. Dan za tem, ko je prisegla vlada Alenke Bratušek, torej 21. marca, je namreč Šircelj tajno odletel v Stockholm, kjer je obiskal podjetje Quartz+Co. Podatke o tem letu je prikrival; parlamenta ni obvestil, da ga ni bilo, »ne razpolagamo s podatki, kje in kako je poslanec določenega dne izvrševal svojo poslansko funkcijo«, dokazila o povračilu stroškov za letalsko karto ni predložil. Spanje v hotelu Nobis v Stockholmu, kjer je prenočitev stala 300 evrov, je poravnal Månsson s kreditno kartico. Zakaj? »Ob tem ostaja dejstvo,« je zapisala preiskovalna sodnica Cenerjeva, »da odločitve o izbiri družbe Quartz+Co in imenovanju Månssona niso sprejeli neizvršni direktorji v okviru 1. seje«, ki naj bi bila 7. in 8. marca, »temveč je očitno dogovor s predstavniki družbe Quartz+Co sklenil Andrej Šircelj v času svoje poti v Stockholmu«. In to nezakonito, ker Šircelj takrat te pristojnosti ni več imel, česar se je očitno tudi zavedal in je zato v Stockholm odšel inkognito. Månsson s svojim podjetjem Quartz+Co ni v slabo banko prišel na podlagi nekakšnega mednarodnega natečaja. Šlo je za načrt. Projekt ustanovitve slabe banke je na ministrstvu za finance začel Janez Šušteršič, ki je še pred Quartz+Co pri ustanavljanju slabe banke najel londonsko svetovalno podjetje European Resolution Capital Partners (ERC). To je leta 2012 za delo v Sloveniji dobilo kar 2,5 milijona evrov za pregled poslovanja slovenskih bank. ERC je že tedaj s pomočjo svojega podjetja iz davčne oaze St. Kitts & Nevis želel v Luksemburgu ustanoviti sklad za nakup slovenskih slabih terjatev, ki naj bi bile domnevno ničvredne.

A to ni vse.

Nekaj mesecev pred Šircljevo potjo na Švedsko je Sindikat kemične, nekovinske in gumarske industrije vložil pobudo za razpis referenduma o slabi banki, nakar se je 36 podpisanih listov od skupaj 400 »izgubilo«. Krivca sicer nikoli niso našli, je pa dejstvo, da je pri miniranju referendumske pobude sodeloval tedanji notranji minister SDS Vinko Gorenak. Njegovo ministrstvo je sindikat o domnevno premalo zbranih podpisih obvestilo tako pozno, nekaj ur pred potekom roka, da ti niso mogli več zbrati dodatnih podpisov. A se je kasneje izkazalo, da so v resnici na Gorenakovem ministrstvu zavlačevali štiri dni.

Zakaj takšna motivacija stranke SDS pri ustanavljanju slabe banke?

Ko je vlado prevzela Alenka Bratušek, ne premierka ne finančni minister Uroš Čufer nista mogla več bistveno vplivati na začeti postopek ocenjevanja bank – kar ju sicer ne opravičuje. A vse, kar smo povzeli iz natančnih popisov dogajanja (avtor je novinar Borut Mekina), nam danes ponuja odgovor na vprašanje, zakaj je bila luknja v slovenskem bančnem sistemu ocenjena tako visoko. Velik del podjetij oziroma terjatev do podjetij je bil torej ocenjen kot ničvreden. V obliki deležev so bila ta podjetja prenesena na slabo banko. Slaba banka je bila določena kot tista, ki bo to domnevno ničvredno lastnino prodala kupcem, ki jih bo sama izbrala. S tem bi lastnina prešla v roke novih lastnikov za majhne denarje. DUTB še vedno deluje na teh zavajajočih ocenah vrednosti podjetij. To je ta milijarda in pol evrov, o kateri govori študija mag. Velimirja Boleta.

Sodnica je decembra 2015 odredila hišne preiskave pri Širclju zaradi suma »pridobitve velike premoženjske koristi« pri ustanovitvi DUTB marca 2013. Pogodbe, za katere je bil v slabi banki odgovoren Šircelj, naj bi bile »zgolj kulise za izčrpavanje premoženja republike Slovenije«, uradni dokumenti naj bi bili ponarejeni oziroma antidatirani, Šircljevo delovanje pa »konspirativno«, je zapisala. Šircelj naj bi kot prvi vodja slabe banke še z drugimi osumljenimi oškodoval državo za skupaj 2,7 milijona evrov – kolikor naj bi bile namreč vredne fiktivne svetovalne pogodbe, ki jih je ob ustanovitvi slabe banke Šircelj pomagal skleniti s štirimi podjetji. Še huje, način ustanovitve DUTB je bil tudi eden najbolj grobih primerov zatrtja demokracije. In to ob asistenci ustavnega sodišča. Prav ustavno sodišče je namreč decembra 2012 s prepovedjo referenduma o slabi banki razglasilo »izredne razmere«. Ustanovitev DUTB oziroma državne slabe banke, prepoved referenduma o njej in neupoštevanje ustave so namreč v tisti odločbi upravičili s »krnitvijo suverenosti«, do katere naj bi domnevno prišlo, če DUTB ne bi bila ustanovljena. Sodniki so se sklicevali na ocene parlamentarne večine pod vodstvom SDS, češ da bi zaradi referenduma Slovenija izgubila dostop do mednarodnih finančnih trgov. S čimer so ustavni sodniki tudi upravičili sporno ravnanje tedanje vladajoče koalicije. Druga vlada Janeza Janše je namreč moralno oštevala in nato aktivno ovirala pobudnike za referendum o slabi banki, notranje ministrstvo pod vodstvom Vinka Gorenaka (SDS) je recimo »izgubilo« podpise Sindikata kemične in gumarske industrije za razpis referenduma, zavlačevalo s preštevanjem podpisov, nakar je lagalo in manipuliralo s pojasnili glede postopka. Delovanje DUTB je v praksi pokazalo, da Slovenija s preprodajo poceni terjatev izgublja milijone, nekateri ekonomisti so celo izračunali, da nas bo takšno reševanje slabih terjatev na koncu stalo milijardo evrov in več.

Kdo pa je Aleš Kumperščak?Glede na dosedanje izkušnje gospoda Kumperščaka , kateri je tudi direktor svetovalne družbe Censum d.o.o., ni lahko trditi, da je dober gospodar. Za marsikaterega državljana že dejstvo, da le ena oseba upravlja z 12.9 milijona vredno nepremičnino in je ta oseba hkrati vodja svetovalne družbe, predstavlja nehigiensko situacijo morebitnih odtokov državnega denarja na račun svetovanja samemu sebi. Ampak, če je to le neprijetna slutnja, poglejmo delo g. Kumperščaka , kateri je bil od 2007 do 2008 generalni direktor tekstilnega podjetja Mura: leta 2007 mu je uspelo izgubo podjetja iz 600 000 eur povečati na 2,7 milijona eurov. Neprijetna slutnja postane še bolj neprijetna ko izvemo, da je Kumperščak hotel preoblikovati Muro iz tekstilnega holdinga v logistični holding, za izvedbo projekta pa je za svetovalca najel kar svojega sorodnika Draga Keršiča. Kumperščak je zapravljal Murin denar tudi z najemom ljubljanske odvetniške družbe Avbreht, Zajc & partnerji za pravdo s tovarniškim svetom delavcev na soboškem delovnem sodišču. Svet ga je takrat zaprosil za podaljšanje mandata, ker mu je januarja ta potekel, februarske volitve pa zaradi prenizke udeležbe niso uspele. Dotedanjega predsednika sveta in člana nadzornega sveta Franca Slaviča, ki je delo opravljal profesionalno, je s prenehanjem mandata Kumperščak poslal nazaj v proizvodnjo. Kumperščaka so leta 2008 odstavili s položaja.

KAJ SE DOGAJA NA SODIŠČU?

Vrnimo se v današnje čase in si malo bolj podrobneje pogledamo aktualno sodno pravdo. V uradnem Odgovoru na tožbo motenja posesti (priloga) s strani Argoline ter Dutb so navedli, da so objekti bivše tovarne Argo zaradi nestabilnosti nevarni, ter da so iz tega razloga v obliki samopomoči postavili ograje in varnostno službo. Obče znano je, da je bil objekt že vrsto let prosto dostopen vsem, saj so na tem območju občani sprehajali pse, fotografi slikali razvaline, bendi snemali videospote, itd.

Torej, leta in leta sta Argolina in Dutb dopuščali, da stavbe in celotno območje nezavarovano propadajo. Kljub temu da so se nevarnosti zavedali, območja do vselitve ljudi niso zavarovali ali zaščitili. Njihov odnos je zelo zaskrbljujoč, saj kljub zavedanju nevarnosti niso niti postavili opozorilnega znaka, kaj šele, da bi izvedli sanacijska dela. Tak odnos kaže na njihovo neodgovornost ter s takim nespametnim ravnanjem konstantno ogrožajo življenja širše javnosti. Kljub temu, da je trenutno postavljena ograja ter varnostniki varujejo območje, s takim ukrepom sama nevarnost porušitve ni preprečena. Zid nevarne stavbe se nahaja neposredno pri pločniku in cesti, na katero se lahko zruši. Trenutno je tudi na dimniku tabla, ki opozarja na nevarnost porušitve le tega. Torej, če so vsi ti objekti na območju nevarni, ob morebitni porušitvi ogrožajo ne le ljudi na območju, ampak tudi širšo okolico (višina dimnika je 52 m), je še toliko bolj sporno ter kaznivo samo dejstvo, da sta Argolina in Dutb kljub nevarnosti več let dajali del območja v najem Luna Parku in tudi MO Izola (občinsko parkirišče). S takim dejanjem je bilo vrsto let neposredno ogroženo veliko število ljudi in njihova lastnina (osebni avtomobili in hiše), tisti, ki so bodisi zahajali v Lunapark, uporabljali parkirišče ali se samo sprehajali mimo območja ter navsezadnje tudi okoliški prebivalci. Na podlagi tega je jasno razvidno, da bi osebe, ki tako upravljanje dopuščajo, morale biti ustrezno kazensko obravnavane (zagrožena kazen za tako dejanje je do pet let zapora, 314. člen KZ).

V dokaznem gradivu Odgovora na tožbo Argoline je priložena tudi Prijava zoper neznanega storilca zaradi vloma v objekt v lasti podjetja Argolina d.o.o. z dne 28.10.2016, v kateri g. Kumperščak lažno navaja, da naj bi se obiskovalci vedli nasilno do najemnikov lunaparka. Naslednji dan so policisti presegli svoja pooblastila ter pretepli dve nedolžni osebi, ki sta se nahajali na območju bivše tovarne Argo (glej članke na povezavah spodaj). Zaradi tega je upravičen sum, da je prišlo do osebne rabe policijske sile v korist g. Kumperščaka z namenom ustrahovanja. Na prvi sodni obravnavi dne 18.05.2017 je zastopnik Argoline d.o.o na Okrajnem sodišču v Piranu izjavil, da Argolina plačuje 30.000 evrov davkoplačevalskega denarja na mesec za varnostnike, ki so prisotni na območju tovarne od januarja 2017. Torej znesek za varovanje dandanes znaša že 150.000 evrov. Toliko našega denarja za varstvo razvaline, ki je leta propadala in bila prosto dostopna vsem? Kumperščak bi s tem našim denarjem lahko izvedel sanacijska dela, saj sedanje stanje nevarnosti porušitve zidu na pločnik ne preprečuje.

Nezaslišano je, da država v obliki Dutb naš denar daje v upravljanje ljudem, ki dokazano niso sposobni učinkovitega gospodarjenja in vodenja in dokazano kadrujejo po nepotističnih načelih. Dutb pa si v zadevi tožbe umiva roke, češ da oni nimajo povezave z upravljanjem Argoline, kar nakazuje viciozno podlo mentaliteto uprave Dutbja, saj je iz dokumentov, predloženih kot odgovor na tožbo motenja posesti razvidno, da je bila postavitev mreže in varnostnikov odločitev uprave Dutbja in ne Kumperščaka samega. Kumperščak, ki se sicer na blogu svojega podjetja Censum širokousti o zgrešenosti neoliberalizma in zagovarja več države za blaginjo vseh, si keynesianska načela razlaga konkretno po svoje, ko je on na vrsti za črpati iz državnih vimen.

 

http://www.mladina.si/179414/nedota…

http://www.mladina.si/176656/pozabl…

http://www.komunal.org/video/dogodk…

http://www.vecer.com/k-nam-v-argo-l…

http://www.delo.si/novice/slovenija…

 

AC Argo Izola