Kolektiv UP Inde je 12. 6. 2017 sklical tiskovno konferenco glede aktualnega dogajanja okrog prodaje in grožnje z evikcijo ter da bi se odzvali na izjave domnevno novega lastnika nekdanje tovarne Inde.
Novinarjem smo predstavili Poročilo o delovanju UP Inde od 5.2.2015 do 1.4.2017. V obdobju dveh let in dveh mesecev je Kolektiv UPI organiziral in izpeljal kar 560 različnih dogodkov, ki so pomembno prispevali k obogatitvi kulturno-umetniške, politične, socialne, športno-rekreacijske in družabne scene v regiji in širše. Med temi lahko posebej izpostavimo 96 glasbenih prireditev, 132 filmskih projekcij, 46 razprav in okroglih miz, 17 delovnih akcij, v katerih smo čistili urejali prostore UPI in njeno okolico, številna predavanja, literarne večere, umetniške razstave, solidarne večerje in brezštevilne priložnosti za tkanje socialnih in solidarnih vezi med ljudmi. Vse to je kolektiv UPI izpeljal s prostovoljnim delom in financiranjem zgolj s prostovoljnimi prispevki obiskovalcev in podpornikov in brez kakršnegakoli institucionalnega financiranja, kot to počnejo vse ostale formalne organizacije. Tako smo dokazali, da je veliko mogoče narediti iz zelo malega, če le obstaja volja, kreativna energija in fokusirano delo. S tem jasno dokazujemo, da smo še kako tu, da so sledi našega dela popisane in jih ni mogoče izbrisati, kot je to poskušal novi domnevni lastnik Krmac v svoji izjavi za medije, češ da ne obstajamo.
V odgovor njegovi nonšalantni ponudbi zaposlitve za člane kolektiva, moramo opozoriti, da gre pri tem za odvračanje pozornosti. Delovanje UPI je usmerjeno v izboljšanje kvalitete življenja vseh prebivalcev, povečevanje politične zavesti in socialne angažiranosti, dela na tem področju pa je toliko, da nam za kaj drugega ne ostane časa. Naše želje in napori pa so vselej usmerjeni v povečevanje samozadostnosti kolektiva.
Eden od očitkov, s katerim se pogosto soočamo, je, da je delovanje UPI nelegalno. Dejstvo je, da je zasedba propadajoče stavbe, ki je več kot desetletje kazila mesto, v tem trenutku pravno-formalno nelegalno dejanje. Toda koncept legalnosti je zgodovinsko in kontekstualno pogojen. To, kar je nelegalno danes, je lahko legalno že jutri. Zakoni so pač arbitrarni dogovori. Zato se nam za razumevanje našega dela zdi bistveno pomembnejši koncept legitimnosti. To, da je skupina mladih ljudi pred skoraj tremi leti zasedla propadajoč objekt, ker v mestu Koper ni imela druge možnosti za realizacijo lastnih potencialov, je še kako legitimno dejanje. Ko pa nanj pogledamo v luči dogajanja po osamosvojitvi Slovenije, dobi ta legitimnost le še dodatno vrednost.
Inde je namreč del dediščine procesa podržavljanja družbenega premoženja, ki je posledično omogočilo masovno krajo, ki smo ji rekli privatizacija (nekdaj skupnega premoženja). To je bilo nekoč javno podjetje, vendar je po spletu okoliščin, špekulacij in mahinacij pristalo v privatni lasti. Podjetji, ki sta si ga lastili, sta v obdobju zloma nepremičninskega trga končali v stečaju, po novem spletu špekulacij pa je pred pol leta objekt Inde ponovno pristal v posredni lasti države, preko slabe banke, ki pa ga je pred dobrim tednom dni, naposled, spet prodala zasebnikom. Zanimivo bi bilo vedeti, kolikšno škodo je v procesu utrpela država.
Slaba banka je institucija, ki deluje netransparentno. Zanjo ne velja zakonodaja za javni sektor, upravlja pa z javnim premoženjem. Ker deluje po zakonodaji, ki velja za zasebne gospodarske družbe, predstavlja sivo cono v sistemu, preko katerega lahko ponovno javni denar odteka v zasebne žepe. Povsem upravičeno lahko torej dvomimo o sami legitimnosti prodaje.
Kolektiv Inde je v uporabo vzel objekte, ki moralno še vedno pripadajo javnosti, le spomina na družbeno-škodljive mahinacije ne smemo izbrisati. Prostori Inde so bili nekoč v javni lasti, kolektiv UPI pa jih že tretje leto javnosti aktivno vrača v uporabo, kako bi to lahko bilo slabo?
To, da se je trenutno zamenjal lastnik, za kolektiv ni prav zelo relevantno. Enako bi se morali ukvarjati s komerkoli. Krmac je kupil objekt in pripadajoče parcele vedoč, da v njem deluje UP Inde, vedel je, da je to tvegana naložba in zdaj mu ne preostane drugega kot da se s tem ukvarja. Če že, bi se moral g. Krmac obrniti na DUTB, saj mu je ta prodala stavbo kot kaže, z UPI vred. Kako to, da je to sprejel? Glede na govorice, da je g. Krmac spreten podjetnik, bi rekli, da je vedel, v kaj se spušča, pa vendar se zdaj obnaša, kot da ni bil seznanjen s tem, da kolektiv UPI obstaja.
Koprski župan je pred časom dejal, da ima Koper CMK in da bi lahko delovali v okviru te institucije. Novinarjem smo pojasnili, zakaj CMK ne more biti alternativa prostorom v bivši tovarni Inde. Nekaj podpornikov je dejansko delovalo že v nekdanjem MK&SC, vendar je bilo že takrat težko prodreti s kvalitetnimi predlogi. Kasneje, ko je župan Marka Breclja in DPZN odslovil iz prostorov mladinskega centra, so posamezniki in društva aktivno stopili v kontakt z občino in predstavili številne predloge in možnosti za nadaljnje delovanje centra, ki so bili takrat večinsko odobravani. Nazadnje pa je, ne glede na vse to, taktirko prejela Mojca Vojska. Sedaj je CMK sicer zelo urejen prostor, a ga ja žal možno le najeti za posamezne prireditve. To ni prostor za kreiranje nekomercialne in neinstitucionalizirane umetnosti in kulture. Avtonomije nam nihče ne more podeliti. UPI, tak kot je, nikoli ne bo mogel delovati v institucionaliziranih prostorih, saj je njegovo bistvo nenehen proces definiranja avtonomije.
Če Koper želi biti mesto, mora dopustiti obstoj avtonomnega prostora. Mesto namreč mora nuditi prostor za razvoj tudi alternativni kulturi, saj se le tako lahko razvijajo vsebine, ki niso podvržene zgolj logiki dobičkonosnosti. Z denarjem namreč ni mogoče vsega ovrednotiti in UP Inde je jasen dokaz za to, da je v regiji potreba po takem prostoru velika. To dokazujejo tudi številna pisma podpore, ki smo jih prejeli v preteklih 4 mesecih in ki še vedno prihajajo.
Ta stavba, kjer kolektiv sedaj domuje, zaenkrat omogoča realizacijo vseh planov, ki jih ima UPI za prihodnost. V njej se namreč poleg obstoječe dvorane za prireditve in druženje namerava urediti še prostore za coworking, medijsko platformo – radio, uredništva, knjižnico, solidarno kuhinjo, v zunanjosti pa še skate park. Koper je v nekoč imel največji skatepark v Sloveniji in odkar so ga leta 2011 porušili pod pretvezo, da bodo zgradili novega, so se morali obalni skaterji, BMX-erji in bladerji zadovoljiti z ulico, ali pa se napotiti v bližnja mesta. Na ploščadi pred prostori UPI že stoji nekaj objektov, ki so v uporabi vsak dan. Načrtovan pa je tudi pravi pokrit skatepark v eni izmed stavb bivše tovarne. Kolektiv UPI v bistvu ne potrebuje nič drugega kot to, kar že ima v uporabi.
