Preberete si lahko še en članek, sicer natisnjen v novi, drugi številki Počasnika. Spoznali boste zgodovino in pa tudi potek igre Pandolo.

Navdušenje nad igro je zajelo tudi UPI! Ustvarila se je ekipa “INDEstructiballs”, ki je kljub svoji mladosti in novosti sodelovala na že kar nekaj turnirjih. Ekipa vabi vse interesente, da se jim pridružijo, najdete pa jih, pridne in vestne, v fabriki.

Naslednji turnir, “Pandolo Salsa”, se bo odvil v Strunjanu, 22.10.

Antična igra, nova platforma

Če ste se v zadnjih nekaj letih poleti potikali po slovenski obali, ste se skoraj zagotovo vsaj enkrat morali umakniti trajektoriji leta male ošiljene paličice – pandola. Kaj počnejo, kaj jim je tega treba, ste se verjetno vprašali, posebej, če je pandolo pristal zelo blizu vas. Pandolo je igra, ki je na istrskih tleh prisotna že stoletja. Dve palici, ena dolga, druga kratka in na obeh koncih ošiljena, sta od nekdaj bili dovolj za zabave polno popoldne. Ni ga bilo sončnega dneva, ko mladina Kopra, Pirana, Trsta, pa vse do Pulja in Verone, ne bi poprijela za maco in pandolo.

Z malo radovednosti se bralec vpraša, kaj z omenjenim orodjem početi? Najprej, zbrati se morata dve ekipi s po tremi igralci. Igralec prve ekipe dobro ošiljeni pandolo položi na utrjena tla. V roke vzame maco, zajame zrak in ga udari po enem od ošiljenih koncev. V naslednjem trenutku se že vrti v zraku, čakajoč na dobro namerjen udarec, ki ga ponese na drugo stran igrišča. Na poti do tja ga nestrpno pričakujejo branilci nasprotne ekipe, ki morajo storiti vse, da bo let pandola karseda kratek. Isti postopek nato izvedeta še ostala dva igralca prve ekipe. Zatem se ekipi zamenjata.

Trezno razmišljanje je pomembno pri ocenjevanju razdalje, ki jo je pandolo dosegel, saj jo mora ekipa oceniti “na oko”. Na tej točki pogosto pride do precej glasnih (a še vedno športnih) razprav o tem, kje je pandolo zapustil igrišče, ali kje je branilec stal, ko je pandolo ustavil. Običajno imajo o tem največ povedati igralci, ki so stali najdlje od dogodka, sodnik pa počaka, da ekipi sami razrešita vprašanje (in posreduje le, če ugotovi, da sta se ujeli v neskončno zanko). Ob koncu igre ekipi seštejeta dosežene razdalje in določita zmagovalca, dan pa se lahko nadaljuje v sproščenem vzdušju. Tako se v času pomladnih in poletnih dni zabavamo vsak drugi vikend. Med seboj se pomerimo na organiziranih turnirjih, vodimo pa tudi državno tekmovanje. Igro igramo v duhu uvodnega citata in v njej uživamo zaradi nje same. Za uspešno igranje posebne priprave niso potrebne, kakor pri vseh igrah pa s prakso igralci svoje spretnosti seveda znatno izboljšajo.

Pandolo je del večje družine iger, ki so nastale kot posledica obilnega prostega časa in odsotnosti igrač, televizije in drugih preusmerjevalnikov energije. Zanimiva domneva pravi, da je igra nastala na različnih koncih sveta neodvisno, zato jo poznamo pod različnimi imeni kot so čoka, svinkanje, klinčkanje (Slovenija), klis (Balkan), lippa, s’cianco, ciaramela (Italija), belit, bolit, billarda (Španija), Gilli danda (Indija), tip cat (Velika Britanija), tzurca (Romunija). Arheološke najdbe pričajo o obstoju pandola na območju Kopra že v začetku 19. stoletja. Vse, kar je bilo za igro potrebno, je bil ostanek mamine metle, iz katerega je bilo moč izdelati maco in pandolo. Pravila igre so se seveda razlikovala od vasi do vasi, od ulice do ulice. Ponekod je veljalo, da pravilo določi tisti, čigar pandolo se uporablja za trenutno igro. Od vedno je med igralci pandola vladalo precej neprikrito rivalstvo. Večni derbi (El Clasico, kot bi ga poimenovali športni privrženci) še danes poteka med ekipami Kopra in Pirana.

Organizirano igranje se prične leta 1993, ko je koprsko društvo „Capris“ v čast mestnemu zavetniku Sv. Nazariju priredilo prvi turnir, ki se ga je udeležilo kar 32 ekip. Kmalu sta sledila turnirja v Strunjanu in Piranu v organizaciji Športnega društva „Casino“ Portorož in pojavile so se prve težnje po organizaciji skupnega tekmovanja. Pandoli so nato razbili marsikatero stekleno šipo tudi v Izoli, Hrvatinih, Pulju, Truškah, Fiesi in Sečovljah. Po večletnih prizadevanjih so se društva leta 2000 tudi uradno povezala in nastala je Zveza društev igre Pandolo Slovenije. V naslednjih letih smo bili priča počasni, a vztrajni širitvi igre, predvsem med mladimi. Pridružile so se še ekipe iz Štajerske ter ekipa skupnosti Italijanov iz Pulja. V letih 2009 in 2010 je skupnost dobila nov val mladih ljudi in nastali sta Kulturno in športno društvo Dolga Štorija Koper ter Mladinsko športno društvo Prekmurski Pandolaši iz Črenšovcev. Tako sta se rodila turnirja Koza Nostra Koper ter turnir za Štorkljino gnezdo v Dobrovniku, vsako leto pa se odvija tudi sklop treh turnirjev Pomurska A liga. Ministrstvo za kulturo je leta 2013 igro pandolo uvrstilo na seznam registriranih enot žive kulturne dediščine.

Motivacija za igranje pandola niso bile nikoli materialne nagrade, igralci smo poplačani predvsem z dobrim občutkom ob zmagi ali ob dobro zadetem pandolu. Za igranje niso potrebni ne atletska postava ne bicepsi srednje težke kategorije. Celotna igra temelji na zbranosti in premišljenosti, zaradi česar je dostopna igralcem vseh starosti in spolov.

Ob skokovitem porastu sodobnih tehnologij in težnjah sodobne družbe po povezanosti v različna virtualna omrežja izgubljamo občutek in potrebo po “biti tukaj in zdaj”, saj celotno vsebino dneva preletimo ob jutranji kavi, oz. jo vedno navidezno najdemo shranjeno v svojem žepu. To predvsem ustreza interesom svetovnih korporacij, ki svoje modele prilagajajo posamezniku. Mi raje predstavljamo naše lastno omrežje, ki je fizično in zato morda ni najhitrejše, smo pa pri igri dovolj glasni, da informacija zagotovo pride na drugo stran igrišča.

Pandolo ni le nadgranja stare otroške igre, je tudi platforma za druženje najrazličnejših družbenih skupin. Fanje, kdaj vas je nazadnje v kakšnem podobnem športu premagala ekipa samih deklet? Ali pa ekipa izkušenih igralcev, ki je igro prvič igrala na puljskih ulicah leta 1966? Skupnost, ki se oblikuje okrog pandola, sestavljamo fantje, punce, mladina, starši, gasilci, upokojenci, študentje, inženirji, glasbeniki, učitelji, menedžerji, prevajalci, biologi iz vseh koncev Slovenije. Medse vabimo vse zainteresirane, saj je igra enostavnejša od briškole, le s prakso in igranjem pa bomo poskrbeli, da ne utone v pozabo. Podobno kot platforma INDE tudi mi skušamo ustvariti prostor za srečevanje, druženje, spoznavanje, kalilnico za nove ideje in projekte. Igro bi morda lahko primerjal z golfom, ki se v zahodni poslovno-elitistični družbi uporablja za ustvarjanja sproščenega okolje za sprejemanje odločitev, vendar je bistveno cenejša in z manj hoje. Namesto hoje za žogico pandolaši energijo raje sproščamo z udarci po lesu in s prepričevanjem nasprotnika, da seveda nima prav.

Stražar”

več informacij o pandolu pa si lahko preberete na spletni strani zveze društev igre pandolo Slovenije: https://www.pandolo.si/