To, kar se zadnje dni kuha na Škofijah, je milo rečeno, za človeka sramotno. Skupina krajanov je ob novici, da naj bi v vasi naselili 3 do 4 družine beguncev, pobesnela in pod pretvezo »varnosti za svoje otroke« začela hujskati sovaščane k protestu proti temu človekoljubnemu dejanju.
Komentarji teh ljudi na medmrežju so grozljivi in nesprejemljivi. Družine, ki so po mukotrpnem potovanju iz vojnih območij in nato dolgotrajnem in negotovem čakanju na rešitev prošnje za podelitev statusa begunca, končno dobile možnost, da nekje poskušajo zaživeti življenje v miru, so besni krajani Škofij kar tako počez, brez kakršnega koli premisleka ali samocenzure, označili za »posiljevalce, ki imajo 20.000 evrov v žepu in boljše telefone kot mi«.
Kako je možno, da se tovrstna reakcija peščice Istrijanov, najbrž tudi potomcev antifašističnih borcev, ki se imajo za napredne, multikulturne in odprte, sploh lahko »prime« in dobi toliko zagona, da si očitno pred samimi sabo prestrašeni naposled omislijo protest proti nastanitvi nekaj begunskih družin v njihovem kraju? Kako je možno, da so potomci antifašistov in borcev za svobodo sploh sposobni take reakcije? Kaj se mora plesti v glavi človeka, da se prižge ta maščevalni gon? Strah pred neznanim? Od kod Istrijanom strah pred neznanim? Saj gre vendar za ljudstvo, ki je od pamtiveka na prepihu kultur, različnih jezikov, priseljevanj, odseljevanj, zgodb o vojnem trpljenju, ki se prenašajo iz generacijo v generacijo.
Poziv k protestu proti nastanitvi beguncev je poziv k odprtemu rasizmu. Pa četudi ima v ozadju politikantske igrice, na katere se sklicujejo nekateri. Ko gre za pomoč sočloveku, mora biti na prvem mestu etično ravnanje.
Nastanitev nekaj družin na Škofijah ne more v ničemer oškodovati krajanov. Gre le za nudenje možnosti za peščico preganjanih ljudi, da zaživijo dostojno življenje. In prepričani smo, da v Škofijah lahko zaživijo dostojno življenje. Ker ne dvomimo v odprtost in razum večine prebivalcev Škofij. Ne dvomimo, da naša skupna antifašistična preteklost kaže luč tudi v najbolj politikantsko zamazanih kontekstih. V teh zgodbi namreč NE GRE za krajevno skupnost, NE GRE za župana MO Koper in NE GRE za merjenje moči političnih strank in list. V tej zgodbi GRE za človeško potrebo po sprejetju sočloveka.
Ne bomo tolerirali rasizma in rasistov! Fašiste smo že enkrat izgnali in če bo potrebno, jih bomo spet.
Azilantke, azilanti, begunke in begunci, soljudje, dobrodošli na Primorskem, v deželi ANTIFAŠIZMA!
ANTIRASISTIČNA FRONTA